Izkoristimo sončne žarke, ki nam jih vendarle nameni mati narava, ter se podajmo v gozdove, kjer lahko preverimo, kako radodarna je letošnja jesen z dobrotami narave. Pojdimo po svež kostanj.
Gibanje v naravi bo dobro delo naši fizični kondiciji, osvežilo psihično počutje, za nameček pa lahko nabrani kostanj spečemo in na slasten kostanjev piknik povabimo družino, prijatelje, znance ter z nizkim vložkom poskrbimo za čudovit družabni dogodek.
Pravi ali domači kostanj je že od nekdaj predstavljal pomemben vir prehrane jeseni in pozimi. Pečen kostanj je v ponudbi tudi na ulicah in trgih velike večine slovenskih in tujih mest v jesenskih in zimskih dneh. Danes ga največ uživamo prav pečenega, pa tudi kuhanega ali kot sestavino raznih slastnih in okusnih jedi.
Drevo kostanja dobro uspeva na rastiščih s toplimi poletji, milimi zimami ter obilnimi padavinami in visoka zračno vlažnostjo. Kostanj so poznali že Etruščani in Rimljani, ki so ga širili tudi izven njegovih naravnih rastišč.
Kostanj cveti poleti in pridni čebelarji s pomočjo svojih čebelic pripravijo odličen kostanjev med. Tudi sicer naj bi plodovi ali listi kostanja pomagali proti različnim tegobam. Tako naj bi pomagali proti krčnim žilam ter blažili prebavne motnje in driske. Listje kostanja je včasih odlično služilo za steljo domače živine, posušeno pa naj bi zdravilo bronhitis, revmo, oslovski kašelj.
Kostanj ima relativno visoko energijsko sestavo (100 g pečenega kostanja vsebuje cca 250 kcal, kuhani pa cca 175 kcal), a nizko vsebnost maščob (le cca 2 %), velikokrat pa ni najboljša izbira prehranjevanja za pozne večerne urice. Kostanj ne vsebuje holesterola, predstavlja pa dober vir mineralnih soli in vitaminov (B, C, A), vsebuje pa tudi folno kislino, kalij, fosfor.
Foto: pixbay
