Davna želja – potovati na sever, se mi uresničuje. Vodič Uroš nam z značilnim pokrivalom že na brniškem letališču želi pričarati naš cilj. Preko Prage poletimo v Kopenhagen, ki ga doživimo res kot severne Benetke. Tudi morska deklica je še na mestu, pa lepo ohranjene palače in gradovi. V spominu mi je ostal tudi dvorec Frederiksborg z zelo lepo urejenim parkom. Za kralje vse najboljše!
Naprej pa s trajektom na Švedsko in prespat v Jankoping, kjer nas čaka ena izmed redkih nesamopostrežnih večerij. Ampak protesta ni, losos je bil izvrsten. Zjutraj pa korajžno naprej proti Stockholmu.
Razgibano mesto ob nešteto slanih in sladkih vodah nas takoj očara. Mestna hiša, kraljeva palača, stolnica, ledolomilke, muzej Vasa z ostanki ladje iz 17. stoletja, kar premalo časa imamo za vse znamenitosti. Osveži nas še kratka ploha, sicer pa se je mogoče umakniti v dobro založene trgovine.
Ampak čas priganja in že čakamo v vrsti za vkrcavanje na trajekt, ki nas bo ponoči prepeljal na Finsko, v Turku. Ladja je veličastno velika in temu primerna je gneča potnikov. Kar nekaj časa traja, da najdemo svoje kabine in malo raziščemo to plavajoče mesto s trgovinami, restavracijami, igralnimi avtomati … Večerja je samopostrežna, tudi pivo in vino sta na voljo v neomejenih količinah. Po tako obilni hrani se prija sprehoditi po svežem zraku na krovu, kjer ima neka italijanska skupina pravi pevski koncert narodnih pesmi. Mi jim ne moremo biti primerna konkurenca, zato se raje odpravimo spat, čeprav je okrog polnoči šele mrak. Že vidimo, da bomo imeli res kratke noči ali pa bomo kar brez njih.
Po obilnem zajtrku na ladji (vsi zajtrki na potovanju so samopostrežni in res ni možnosti za hujšanje) in izkrcanju je naš prvi cilj spomenik Sibeliusu. V Helsinkiju (ime mesta ni v množini!) pa nas poleg katedrale, cerkve v skalni jami, železniške postaje, najbolj osreči tržnica s kupi gob (lisičk) in češenj. Nekaj posebnega je tudi pokrita tržnica s starinskimi prodajalnicami.
Pred pravoslavno cerkvijo celo prisostvujemo poroki z veliko cvetja in riža. Pot nadaljujemo do skakalnega središča Lahti, kjer imamo srečo: skakalec vadi na plastiki in opazujemo lahko dva njegova skoka. Gotovo si ni predstavlja, da ima na treningu toliko hvaležne publike. Zdaj pa naprej proti severu, prenočimo v mestu Jyvaskyla z zanimivim mostom in belimi zgradbami univerze preko vode. Arhitekt Alvar Aalto ne nastopa samo v križankah, njegove zgradbe smo kasneje občudovali še v Rovaniemiju.
Naprej po deželi tisočerih jezer nadaljujemo našo pot, kjer nas pozdravljajo borovnice in neverjetno veliko gob, pravih jurčkov. Kar ne moremo verjeti, da se domačini ne zmenijo preveč za to bogastvo. Tu in tam še gozdne jagode in ob tem skoraj spregledamo strelske jarke iz druge svetovne vojne. Ni pa mogoče spregledati zanimivega letalskega muzeja, tudi ženske smo si napasle oči ob vseh zgodovinskih dragocenostih tega področja. Sprehod po pristaniškem mestu Oulu nam dobro dene. Občudujemo lepo urejeno obalo in dobro ohranjene stare lesene hiše.
Prestolnica finskih Laponcev – Rovaniemi nas gostoljubno prenoči. Turistično razvito mesto z mnogimi lepimi hoteli kar vabi na sprehod ob reki in niti komarji nam ne morejo preprečiti predpolnočnega sprehoda, tudi med elegantnimi belimi stavbami mojstra Aalta. Sledi veliko presenečenje: ulico poleg našega hotela Santa Claus ponoči nasujejo s snegom in sredi otroci naslednji dan (sredi poletja) uživajo v tekmah na njem.
Mi pa smo svojo pozornost posvetimo muzeju Arktikum, ki slikovito prikazuje zgodovino in življenje Laponcev. Potem spet naprej proti severu in že prestopimo polarni krog. Božičkova vas je ena sama trgovina, vzdušje življenja Laponcev nam na slikovit način zna predstavi domačinka z jeleni. S posebnim obredom nas očisti vsakodnevnega stresa, potem nas označi še s pepelom , da bomo v naslednjem življenju severni jeleni. V Sodankyli si ogledalmo še eno najstarejših lesenih cerkva Laponcev, pred spanjem v smučarskem središču Saariselka pa sva s sopotnico napravili skoraj planinsko turo.
Jezero Inari poznamo že iz križank, da pa na reki lahko še vedno izperete kaj zlata, to smo verjeli brez preverjanja. Čas raje izkoristimo za ogled skansena – muzeja na prostem z značilnimi stavbami tega področja.
Mimo značilnih ribiških vasic se nam je mudilo do Nordkapa.
Do te najsevernejše točke, ki jo je mogoče doseči brez posebnega truda, je včasih vozil trajekt, zdaj pa je dosegljiva skozi predor pod morjem. Vsak si želi tu doživeti polnočno sonce, ampak včasih je vreme muhasto in mi imamo samo polnoč v mraku. A tudi to je pravo doživetje.
Zjutraj pot nadaljujemo mimo številnih fjordov do mesta Alta, ki slovi po dobro ohranjenih, več tisoč let let starih poslikavah po skalah. Včasih se ne peljemo daleč po obali fjorda, ampak raje uberemo krajšo pot s trajektom preko njega.
V mestu Tromsoe, znanem po svoji arktični katedrali, pa sva s sopotnico res doživiva prekrasno polnočno sonce z vrha hriba nad mestom, do koder vozi žičnica. Kar ne moreš verjeti, da se sonce samo dotakne obzorja, potem pa je spet na nebu. Posnetek je nastal okrog pol enih zjutraj!
Naslednji dan sledi še en zanimiv muzej z akvarijem in že se spet vozimo vzdolž slikovite in divje norveške obale. V mestu Stokmarknes nas čaka spanje v slikovitih hišicah, dobim celo najlepši apartma v hotelu. Včasih pač prideš na vrsto za masažno kopel, spalnico z dnevno sobo, televizor s plazma zaslonom … Tu je zasidrana tudi stara poštna ladja linije Hurtigruten. Ta linija tudi danes povezuje otoke in kraje na obali in prihod novejše ladje je napovedan za ob dveh zjutraj. Tudi tu verjamemo na besedo – včasih pa je le treba vsaj malo spati.
Deseti dan je obeta novo poslastico: s trajektom se odpeljemo na Lofotske otoke.
Prekrasni zalivi s slikovitimi ribiškimi vasicami, gore, ki kipijo skoraj iz morja, neokrnjena narava z mnogimi raznovrstnimi pticami, krasen muzej o življenju Vikingov – človek bi tu ostal dneve in dneve. Mi pa se že zvečer vračamo na kopno in prespali v mestu Bodoe.
V njegovi bližini gremo zjutraj najprej občudovat vrtinčenje vode, ko plima potiska ogromne količine vode po reki navzgor. Neverjetna moč narave! Spet prekoračimo severni tečajnik in dodamo svoj kamenček k že postavljenim piramidam: za srečo in ponovno vrnitev. Čaka pa nas še ena veličastna slika: mogočni slapovi na reki, ki jih morajo lososi premagati na svoji poti na mesta, kjer se drstijo.
Levanger je prijetno mestece, kjer prenočimo. Naslednji dan uživamo ob sprehodu po Trondheimu, navdušil nas je pogled s trdnjave, pa sprehod po starem mestnem jedru s stolnico, kjer kronajo in pokopavajo norveške kralje. Splačalo se je povzpeti na njene stolpe, razgled je enkraten.
Potem je bila pokrajina zelo podobna kakšnim gorskim dolinam v Avstriji: visoki vrhovi, zelene doline, velike kmetije z živino, lepi slapovi. Vmes še kakšna lesena cerkev in že smo v Lillehamerju, kjer se je treba povzpeti na vrh smučarske skakalnice, da dobimo občutek, ki ga imajo tekmovalci. Ampak, skočil pa ni nobeden.
Še glavno mesto Norveške nam ostane in Oslo nas očara s skakalnico Holmenkoln, prelepim Vigelandovim parkom, kraljevo palačo, parlamentom, mestno hišo … Niti naliv nam ne more do živega. Drugo dopoldne še en skansen in muzeja z ladjo Fram in splavom Kontiki.
Veliko zanimivega smo videli in doživeli. Predvsem je to zasluga prizadevnega vodiča turistične agencije Trud (trud.druzina.si) in obeh požrtvovalnih šoferjev Benotoursa (www.benotours.com), pa tudi vseh popotnikov, ki smo znali ustvariti prijetno vzdušje.
Tekst in fotografije: Romana Ivačič
