31. oktober je poleg tega, da je v svetovnem merilu obeležen kot dan varčevanja, seveda tudi državni praznik in dela prost dan zaradi dneva reformacije.
Glavni predstavnik oz. pobudnik in začetnik reformacije in protestantizma v evropskem merilu je Martin Luther, ki je pred natanko 492. leti (31. oktobra 1517) na vrata katoliške cerkve nabil svojih 95 tez, s katerimi je (na takrat povsem običajen način) pozival k prenovi cerkve, pri tem pa se najverjetneje ni zavedal, kakšen pomen bo to njegovo dejanje imelo za bodoče rodove. Po njegovem mnenju je cerkev vse preveč časa posvečala temu da se je pretežno ukvarjala sama s seboj ter se postavljala na najvišje mesto, celo nad državo, namesto da bi se zavzemala za preprosto in skromno življenje, pri čemer naj bi bilo prav takšno tudi bogoslužje. Ena izmed pomembnejših teženj je bila tudi ta, da naj prav vsak vernik bere Sveto pismo v lastnem materinem jeziku, ki bo verniku prinesel pravilno razumevanje vere in primerno globino njegovega verovanja.
Luther, biblijski teolog, je s svojo iskreno in neposredno kritiko katoliške cerkve sicer kratkoročno povzročil svojo izobčenje iz njene sredine, dolgoročno pa je postavil temelje evropski miselnosti, ki se je gibala v smeri reform in prenove cerkve ter se tako v eni smeri razvijala proti protestantizmu, ki se je ločilo od rimskokatoliške cerkve, od koder so med drugimi izšle tudi luteranska oz. evangeličanska ter anglikanska cerkev. Svoboda veroizpovedi, ki jo poznamo dandanes, zagotovo lahko najde svoje izvirne zametke tudi pri Lutrovih tezah.
Pomen dneva reformacije je velik tudi za slovenski narod, ki je posredno dobil tudi svoja prva knjižna dela v tiskani obliki in slovenskem jeziku. Osrednja osebnost na Slovenskem, ki se nam prikrade v misli ob dnevu reformacije, je zagotovo Primož Trubar – človek, ki je Slovencem leta 1550 podaril prvi tiskani knjigi v slovenskem jeziku – Abecednik in Katekizem.
Ob bok Trubarju se lahko postavita še Jurij Dalmatin, s slovenskim prevodom Svetega pismo, ki je bilo natisnjeno v Wittemburgu leta 1584, ter Adam Bohorič, z Zimskimi uricami – prvo slovnico slovenskega jezika.
Foto: pixabay