Tudi v Sloveniji, kot po večini katoliških držav po Evropi in po svetu, dan spomina, vse svete oz. dan mrtvih, kakor pogosto pogovorno imenujemo praznik dneva spomina na mrtve, obeležujemo 1. novembra. Običajno na grobove najdražjih odnesemo cvetje ter na njih prižigamo svečke.
Predmet praznovanja naj bi sprva bil spomin na vse svete mučence, praznovanje katerega naj bi se odvijalo okoli 13. maja.
A je papež Gregor IV v 9. stoletju praznovanje spomina na mrtve iz pomladanskega meseca prestavil na 1. november. Tako naj bi 1. november dan mrtvih oz. kot dan spomina nanje ostal vse do današnjih dni. Razlog za praznovanje takšnega praznika naj bi bil v tem, da je v tistih časih število vernikov tako naraslo, da je splošen spomin na vse svete postajal lažje izvedljiv, kot spominjanje vsakega posameznika.
V Sloveniji je praznik precej široko zaznamovan. Na pokopališča se drenjajo široke množice svojcev, prijateljev in znancev. Podobno je marsikje po Evropi, še posebej v vzhodni Evropi, tako na Poljskem, tudi Slovaškem in na Češkem.
Veliko je ljudi, ki ohranjajo tradicijo in ta dan dejansko posvetijo spominu na vse tiste, ki so ta svet zapustili za vedno. Veliko ljudi dela prost dan združi s prijetnim druženjem s svojimi najbližjimi, ki tako svečke spomina prižigajo skupaj. Najdejo se tudi tisti, ki ta dan (v morebitni verigi dodatnih dela prostih dni) raje izkoristijo za večdnevni oddih bodisi na domačih tleh, v domačem okolju bodisi v tujini. Nemalo je tudi tistih, ki grobove svojcev obiščejo predvsem na ta dan. Bogato cvetje in številčne sveče utišajo še tako glasno slabo vest.
A nenazadnje je spomin na najdražje preminule v nas, saj je bistveno, da te nosimo v srcu ne glede na podarjeno cvetje in sveče. Ohranjajmo spomin nanje tudi s prižigom kakšne svečke. Skozi vse leto.