Tudi ko pritisne mraz, si na krožnikih želimo svežo zelenjavo, ki bo našemu organizmu zagotovila vse potrebne vitamine. Seveda pa je to s primerno zaščito čisto mogoče. Pripraviti pa je potrebno zaščiten prostor, kjer bodo vrtnine varne pred mrazom.
Zaščiten prostor v vrtu je lahko vsak prostor, s katerim rastline zaščitimo pred negativnimi vremenskimi vplivi. Poleg rastlinjakov in plastenjakov sodijo sem še tople grede, visoki in nizki tuneli, pa tudi zimski vrtovi. Rastlinjaki so različnih velikosti, ogrevani ali ne, glede na kritino pa jih razdelimo v steklenjake ali plastenjake. Pokriti so lahko tudi s folijo. Vsaka kritina ima svoje prednosti in slabosti, od naših pričakovanj, zahtev in finančnih možnosti pa je odvisno, za kakšen rastlinjak se bomo odločili.
Tri zlata pravila
Ko se odločamo, katero obliko zaščite izbrati, moramo slediti trem glavnim pravilom:
Večji kot je prostor, laže je v njem nadzirati temperaturo in zračno vlago. Tudi dnevno-nočno nihanje temperature, ki ga vrtnine in sadike ne marajo, je manjše.
Zaščiten prostor je zavarovan tudi pred dežjem, kar pomeni, da bomo morali rastline v njem redno zalivati. Delo bo bistveno lažje, če bo voda blizu. Pred zimo izpustimo vodo iz cevi, ki niso dovolj globoko v zemlji, in vso napeljavo zavarujemo pred zimskim mrazom.
Za zdravje rastlin je najpomembnejše pravilno zračenje prostorov. Zračna vlaga se v zaščitenih prostorih zaradi zalivanja, dnevnih temperaturnih razlik in dihanja rastlin močno nabira. Čeprav se zračenja navadno bojimo, moramo vedeti, da zelene ljubljenke pred boleznimi najbolje zavarujemo prav z zračenjem zaščitenih prostorih. Tega se lotimo zgodaj zjutraj, v sončnem dnevu pa poskrbimo, da se zrak ne segreva preveč, saj lahko temperaturna razlika rastlinam povzroči veliko težav.
Topla greda ali zimski vrt?
Tople grede so sicer izgubile svoj prvotni pomen, vseeno pa jih lahko še vedno zelo koristno uporabimo. Najlažja je zaščita s tuneli, ki jih naredimo tako, da navadne enoletne veje nekaterih grmovnic upognemo prek grede z vrtnino in pokrijemo s folijo ali agrokopreno. Zelo učinkoviti so tudi zimski vrtovi, ki jih lahko pozimi izkoristimo za pridelovanje svežih vitaminov in mineralov, spomladi pa za vzgojo sadik.
Rastlinjaki so najbolj priljubljeni
V rastlinjakih imamo lahko vrtnine tako poleti kot tudi pozimi. Plodovke so morda najbolj pogoste poletne stanovalke rastlinjakov, proti koncu septembra ali sredi oktobra pa jih pospravimo. Odnesti moramo čim več delov rastlin, saj v zaščitenem prostoru lahko postanejo vir težav in bolezni. Ko rastlinjak dokončno pospravimo, ga še dobro pognojimo z dolgodelujočim stoodstotnim organskim gnojilom v obliki pelet.
Oktobra lahko v rastlinjak posadimo tudi kolerabico, ki bo dozorela, četudi prostora ne bomo ogrevali. Rukolo bomo lahko v rastlinjaku rezali vso zimo, zelo dolgo pa bo uspevala tudi mesečna redkvica, ki jo lahko posejemo tudi hitro spomladi. Korene prezimnega radiča sadimo postopoma, da ga bomo imeli na voljo vso zimo. Pozimi v rastlinjakih odlično uspevajo še motovilec, špinača, blitva, mlada čebula, peteršilj, pa tudi mnoga zelišča. Ogrevanje rastlinjaka načrtujemo le v času vzgoje sadik. Za pridelovanje zelenjave je to predrago, poleg tega pa rastline, pridelane v ogrevanih prostorih, razvijejo manj ali skoraj nič vitaminov in mineralov.
Iz arhiva kluba Gaia
Vsem tistim, ki ste po srcu mladi ter svoj prosti čas radi preživljate v vrtu ponujamo brezplačni ogledni izvod revije Gaia, ki ga lahko naročite na gaia@klubgaia.com ali na brezplačni telefonski številki Kluba Gaia 080 81 22 .
Do več praktičnih nasvetov pa lahko pridete še s klikom na spodnjo povezavo.www.klubgaia.com
