Pohodi in sprehodi v naravi nam vlivajo nove energije, polnijo naše baterije. Še posebej radi pa na sprehode odhajamo v gozd ali na bližnji travnik. Toda pozornost na drobcene malenkosti ni povsem odveč.
Četudi zgolj uživamo na domačem vrtu ali v bližnjem parku, ne spreglejmo, da na nas lahko preži nevarnost, ki jo prinaša prisotnost klopa na našem območju. Ta je za človeka namreč nevaren, ker lahko prenaša nekatere bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in boreliozo lyme.
Lepše vreme, več gibanja v naravi, večja možnost okužbe
In ker je v toplejšem obdobju ob lepšem vremenu vedno več priložnosti za gibanje v naravi, se v stroki že pojavljajo tendence osveščanja širše javnosti o nevarnostih, ki prežijo na nas ob nič hudega sluteči rekreaciji ali uživanju na prostem, posledično pa tudi strokovnjaki tudi že pozivajo k cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu, ki lahko pušča trajne posledice.
»Tveganju obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, še posebej tisti, ki so veliko v naravi ali pa so pri svojem delu oz. pouku neposredno izpostavljeni nevarnosti okužbe,« je že dober teden pred nastopom uradne koledarske pomladi pojasnil predstojnik klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Franc Strle. Gre za eno najhujših posledic ob vbodu klopa. Bolezenski znaki so lahko bolečine v mišicah, vročina, glavobol, nato lahko sledi vnetje možganov. Pogosta znaka sta tudi tresenje rok in tresenje jezika.
Za drugo najpogostejšo boleze pa cepljenje niti ni predvideno. Pri boreliozi, ki je skoraj desetkrat pogostejša, posledice pa so lahko zelo dolgotrajne, se praviloma pojavi rdeč izpuščaj, ki je ob robu temnejši in se širi.
V tujini cepljenje pogostejše, kot doma
Dejstvo je, da se v Sloveniji za cepljenje praviloma odloča malo ljudi (tj. le okoli 10 %), kar predstavlja popolnoma drugačno sliko v primerjavi s tujimi državami, kot je na primer Avstrija, kjer se za cepljenje ne odloči le okoli dobrih 10 % prebivalstva.
Cepljenje in cepivo
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu predstavlja najučinkovitejši način zavarovanja pred boleznijo. Bazično cepljenje sestoji iz treh odmerkov (doz) cepiva, in sicer je prva doza priporočljiva še v hladnih zimskih mesecih, druga doza 14 dni do 3 mesece po prvi dozi, tako da oseba lahko prejme vsaj dve dozi cepiva do tedaj, ko nastopi aktivnost klopov, ter tretja doza – 6 do 12 mesecev po drugi dozi. Na vsakih pet let se priporoča ponovno cepljenje z eno dozo cepiva, ki je varno, učinkovito in se dobro praviloma prenaša.
Pri nas že več let izvajajo obvezno cepljenje vseh, ki so pri svojem delu ali terenskih vajah izpostavljene možnosti okužbe. Za osebe, ki bivajo na okuženih območjih ali pa nameravajo na teh območjih bivati krajši čas (počitnice, izleti v naravo), pa je cepljenje zelo priporočljivo. Plačnik cepljenja za obvezno cepljenje je delodajalec ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vsi, ki se cepijo na lastno željo, so samoplačniki. Za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je spodnja starostna meja 1 leto, zgornje starostne meje ni.
Kje se lahko cepim proti klopnemu meningoencefalitisu?
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu poteka v območnih zavodih za zdravstveno varstvo in v Inštitutu za varovanje zdravja RS, Ljubljana, Trubarjeva 2.
Nikakor ne pozabimo
Četudi se za cepljenje ne bomo odločili, si k srcu vzemimo vsaj naslednji nasvet ter se po vsakem uživanju v naravi, ki bi utegnilo domov prinesti nevarne kožne zajedavce, pa čeprav je to samo pohajkovanje na domačem vrtu ali bližnjem parku, utrgajmo minuto ali dve svojega časa ter si po tem ko smo oblačila potresli in dali v pranje preglejmo še svoje telo. Predvsem problematična so lahko področja za kolenom, torej med zadnjim delom goleni in stegna ali ob komolčnih pregibih.