Da bo spomin na poletje čim dlje živel, predvsem pa ker ima skupina mediteranskih lepotic veliko zanimivih predstavnic, predstavljamo tri rastline, ki so svoj blišč pridobile v Sredozemlju. Od bliže bomo spoznali oleander, granatno jabolko in fejolo.
OLEANDER
Oleandri so najverjetneje ena izmed najbolj priljubljenih sredozemskih rastlin. Te hvaležne lepotice, ki lahko na polnem soncu cvetijo vse poletje, so bile nekoč bolj prisotne tudi v notranjosti Slovenije. Danes jih je manj, vzrok za to pa so pretople razmere v naših stanovanjih. Vse premalo se zavedamo, da oleander preživi že v zelo slabih zimskih razmerah, celo v garažah in kleteh. Potrebuje le nekaj svetlobe in vlage, hvaležen pa nam bo tudi, če bomo poskrbeli, da v prostoru ne bo preveč izpušnih plinov. Jeseni oleander čim pozneje postavimo v prezimovališče, spomladi pa čim prej pod napušč, ob toplo južno steno. Če hočemo, da cveti, ga moramo obrezati že jeseni, najbolje pa je, da ga obrezujemo le takrat, ko se preveč ogoli. Tedaj ga pomladimo in mu damo (poleg cvetov) še dovolj zelenine.
Oleander je strupen
Rod oleander (Nerium) je rastlina Sredozemlja in ima eno samo vrsto – N. oleander. V toplejših delih je danes zelo naturalizirana vrsta. V naravi ga najdemo v Sredozemlju, na vhodu v soteske in ob vodi. Listi oleandra so na pogled preprosti in usnjati, tako da sušo lahko prenese. Vseeno pa ima rad veliko vode – v zahvalo je polno olistan in lep. Oleander spada v družino pasjestrupovk (Apocynaceae). Je v celoti strupen, že listi lahko dražijo kožo. V rastlini so glikozid oleandrin in druge snovi, ki ob zaužitju povzročajo bruhanje, pogosto tudi smrt zaradi ohromitve srca. Vendar pa oleandra ne uživamo in se ga zaradi tega ni potrebno prav nič bati. Le otrokom je potrebno dopovedati, da ga ne smejo dajati v usta. Njegovi cvetovi so dvospolni, zvezdasti, združeni v pakobulasta socvetja, s petimi venčnimi listi, ki so sprva prosti, nato pa zarasli proti dnu. Tudi pet prašnikov ima prašnice, zrasle med seboj.
Oskrba
Za vzgojo v notranjosti je še posebej pomembno, da ga v bolj kislih poletjih, ko je v notranjosti več dežja in manj sončnih toplih dni, manj zalivamo in ga imamo pod streho na južni strani. Le tako bo namreč lepo cvetel, drugače pa se lahko zgodi, da oleander začne cveteti šele takrat, ko se poletje že poslavlja. Zanj je v notranjosti velikokrat prekratka vegetacijska doba, da bi v vsej polnosti zažarel v različnih barvnih odtenkih, ki jih je vzgojil človek.
Dobro uspeva v povsem navadni, tudi težki zemlji. V času rasti in cvetenja ga dognojujemo z gnojilom za cvetoče rastline. Liste odmetava zaradi suše, zaradi preobilice vode pa lahko rumenijo. Vendar pa oleander v toplem poletju težko preveč zalijemo.
Razmnoževanje
Jeseni nastavljeni in neodcveteli popki lahko zacvetijo tudi še spomladi, a ker jih je običajno malo, jih je bolje prej porezati. Čez zimo jih – nasprotno – lahko pustimo, saj nas bodo marca razveseljevali s svojimi razprtimi, stroku podobnimi plodovi, v katerih se gnete polno semen, opremljenih z letalno napravico. Te lahko posejemo in čez tri ali štiri leta bodo prve rastline že zacvetele. Barve bodo lahko drugačne kot tiste, od katerih smo dobili seme. Če pa želimo ravno take, avgusta odrežemo nekaj do deset centimetrov velikih poganjkov in jih damo v vodo na senčno mesto. Oleander se bo ukoreninil sam od sebe, mi moramo poskrbeti le, da ima vedno dovolj vode. Potaknjence nato posadimo v senčen vrtni kotiček ali korita, napolnjena z vrtno zemljo. Najverjetneje bodo zacveteli že drugo leto.
UŽITNA GRANATNA JABOLKA
Ne bomo pa govorili le o strupenih rastlinah in dišavnicah – med sredozemkami je namreč tudi mnogo užitnih. Čeprav je za sredozemske lepotice zimzelenost zelo značilna, pa so med njimi tudi listopadne. Med njimi je granatno jabolko, ki sodi v svojo družino granatnih jabolk – Punicaceae. V notranjosti plodovi teže dozorijo, kljub temu pa se tej enkratno cvetoči rastlini zelo težko odpovemo. Gre za grm, visok tri do štiri metre, obstajajo pa tudi pritlikave cvetoče različice (P. granatum var. nana). Tako si ga lahko privoščimo tudi tisti z majhnim sončnim oknom ali balkonom. Grm ima oranžno rdeče cvetove, po tri skupaj na poganjkih in tudi v notranjosti grma. V Sredozemlju cvetijo junija. Plodovi, ki so videti kot povečani plodovi šipka, do jeseni močno narastejo in ukrivijo vejice. Zelo so bogati z vitaminom C in običajno dozorijo šele takrat, ko listje v jeseni že porumeni. V mesnatem delu granatnega jabolka je polno semen, iz katerih lahko vzgojimo nove rastline. Pri pritlikavih sortah so plodovi manjši, pri osnovni vrsti pa so veliki kot jabolko.
Oskrba
Granatno jabolko zahteva pusto, že kar ilovnato zemljo, raje apnenčasto kot kislo. Ob sajenju dodamo stoodstotno organsko gnojilo v obliki pelet. Poleti drevesce potrebuje sonce in vodo, pozimi pa je lahko v precej temnem prostoru, ker je listopadno. Imeti mora le rahlo vlažno zemljo, vendar ne preveč, da čez zimo ne splesni ali zgnije. Prav zaradi tega potrebuje dobro drenažo. Če v prezimovališču še ne začne odganjati, ga lahko tudi zelo hitro postavimo na plan, drugače pa ga moramo nekaj dni senčiti, da ga ne zažge sonce.
FEIJOA ZA CVETOČ OKRAS
Tudi feijoa je sredozemska rastlina z užitnimi plodovi. Spomladi ima zelo privlačne cvetove. Sodi med mirtovke. Rod feijoa ima dve do tri vrste zimzelenih grmov z nasprotnimi listi, ki rastejo v suhih predelih subtropske Južne Amerike (Argentina, Čile, Brazilija, Bolivija, Peru, Paragvaj in Urugvaj). Najdemo jo tudi na mnogih področjih našega Sredozemlja. Obstajajo različne vzgojene sorte. Listi so močni, na spodnji strani gosto belkasto dlakavi, na zgornji pa svetleči in že nekoliko modrikasto zeleni. Cvet ima štiri čašne in štiri venčne liste, ki so od spodaj belo roza, zgoraj pa temno rdeče obarvani, z enako obarvanimi prašniki in pestičem. Zgornja stran cveta zato deluje povsem temno rdeče, spodnja pa belo roza. Cvetovi so posamični v zalistju zgornjih poganjkov. Plodovi so mesnate jagode temno modre do črne barve, bogate z jodom. Okus je podoben guavi, zato ni čudno, da jo ponekod imenujejo tudi brazilska guava. Rastlino so v kulturo uvedli prav zaradi lepih cvetov in užitnih plodov. Ko se cvetovi v začetku poletja začnejo razpirati, so res privlačni. Čeprav se ne odprejo vsi hkrati, je cvetenje le kratkotrajno. Vendar pa je okrasna rastlina tudi brez cvetov in plodov čudovita, saj ima posebne liste in krošnjo. Pogosto jo uporabljamo za žive meje, saj so lepo oblikovane rastline v taki zeleni pregradi pravi okras vrta. Poleg tega se ta vrsta pusti dobro obrezovati. Če hočemo feijojo narediti lepo, grm pomladimo zgodaj spomladi in iz starih vej bodo pognali številni poganjki, ki bodo rastlino ponovno oživili. Tudi zelo staro rastlino lahko odrežemo tik nad zemljo in iz nje bo ponovno zrasel lep grm.
Oskrba
Rastlina za vzgojo ni zahtevna, potrebuje le nekaj dobre zemlje, tudi kompostiran hlevski gnoj v mešanici z vrtno zemljo ji dobro dene. Rada ima polno sonce, seveda pa kot čebrovka potrebuje nekaj več vode, če jo imamo v dovolj veliki posodi pa se tudi to laže uravna. Pozimi ni nič zahtevnejša za prezimovanje, celo nasprotno, manj od drugih rastlin odmetava liste – to je prej izjema kot pravilo. Lep zimzeleni videz ostane, zato je primerna za okrasitev hladnejših in zaprtih, toda svetlih hodnikov. Rastlino lahko razmnožujemo s semenom ali potaknjenci. Sorte razmnožujemo le vegetativno, sicer se lastnosti matične rastline ne ohranijo. Za potaknjence odrežemo kratke enoletne vejice, najbolje v drugi polovici avgusta, lahko pa tudi spomladi, vendar je ukoreninjanje običajno boljše avgusta. V notranjosti moramo potem poskrbeti, da rastlino še pravočasno preselimo na prezimovanje, lahko tudi v neogrevane prostore, kjer temperatura ne pade pod ničlo.
Odbija nevarne sončne žarke
Modrikasto zelena barva feijoe je tista, ki odbija največ UVB-žarčenja, ki prihaja do zemljine površine in povzroča kožnega raka ter spomladanske ožige na rastlinah. Poleg tega spodnja, belkasto dlakava stran listov in dlačice poskrbijo za odboj svetlobe, posebej ko je spodnja stran listov v rahlem vetru izpostavljena soncu. Prav zaradi tega je spodnja stran še posebej zaščitena z dlačicami, pa tudi listne reže so običajno spodaj, tako da dlačice ustvarjajo posebno mikroklimo okrog lista in je izhlapevanje čim manjše. V drugi polovici avgusta se v notranjosti poletje lahko že poslavlja, sredozemske rastline pa ravno takrat dobijo tisti pravi čar. Po poletni vročini jim prvi dež še kako koristi. Zasijejo in zableščijo se v poznem popoldanskem soncu. Njihove vonjave, lesk in cvetenje nas spominjajo na tople dni, preživete v njihovem naravnem okolju. Zakaj ne bi nekaj te lepote preselili tudi domov, na balkon, na okna ali na vrt?
Besedilo in foto: strokovnjaki Kluba Gaia
Vsem tistim, ki ste po srcu mladi ter svoj prosti čas radi preživljate v vrtu ponujamo brezplačni ogledni izvod revije Gaia, ki ga lahko naročite na gaia@klubgaia.com ali na brezplačni telefonski številki Kluba Gaia 080 81 22 .
Do več praktičnih nasvetov pa lahko pridete še s klikom na spodnjo povezavo.www.klubgaia.com
