Na bregu
Odprto dvorišče in nagnjena hiša,
trava prezrela, jesen se že bliža.
Se čas je ustavil, nihče ne hiti,
družina in znanci in vsi so že šli.
Le ona, z okovi spominov pripeta
na pragu je v krila dopetna odeta.
Nikogar ne čaka, saj vsi so že šli,
le sonca bi malo, ki skoz krošnjo mezi.
Nihče ne prihaja, so neme vse hiše,
samota se v brazde globoko zapiše.
In dan se nagiba in nič se ne ve,
če jutri na pragu kdo molil bo še.
Avtor: Silvija
Čeprav se pozimi zdi, da vrt spi, to ne pomeni, da lahko nanj pozabimo. Dobra zimska nega je ključna za...
Sezona paradižnika je v juliju in avgustu na vrhuncu in vrtičkarji z veseljem pobiramo plodove svojega dela. Paradižnik, ki deluje...
Plodovke izvirajo iz toplih krajev, zato obožujejo toploto in vlago. Po prvem maju že lahko posejemo kumare in bučke, v...
Belo omelo (Viscum album) je rastlina, ki je že stoletja v središču ljudskih zdravilnih praks in verovanj. Znanost danes potrjuje,...
Največji spletni portal za generacijo 50+ v Sloveniji.
