Na bregu
Odprto dvorišče in nagnjena hiša,
trava prezrela, jesen se že bliža.
Se čas je ustavil, nihče ne hiti,
družina in znanci in vsi so že šli.
Le ona, z okovi spominov pripeta
na pragu je v krila dopetna odeta.
Nikogar ne čaka, saj vsi so že šli,
le sonca bi malo, ki skoz krošnjo mezi.
Nihče ne prihaja, so neme vse hiše,
samota se v brazde globoko zapiše.
In dan se nagiba in nič se ne ve,
če jutri na pragu kdo molil bo še.
Avtor: Silvija
Ste opazili, da večino dvorišč starejših slovenskih hiš krasi oreh? Navada sajenja teh mogočnih dreves prihaja iz časa starih Slovanov,...
Pred zimo nas v sadovnjaku čaka še nekaj pomembnih opravil: obrati moramo nekaj najbolj poznih sadnih vrst, poskrbeti za varno...
Jedi iz stročnic so lahko prebavljiva in okusna hrana. Med tistimi, ki se žal premalokrat znajdejo na naših jedilnikih, sta...
Ljubezenski film. Oče in sin po dolgem času preživita dan skupaj. (En dan je kot kaplja, v kateri odseva celo...
Največji spletni portal za generacijo 50+ v Sloveniji.
