Poletje je čas, ko si želimo preprosto oddahniti, se odmakniti in sprostiti ter v celoti odmisliti vsakdanjik. Na dopustu želimo preživeti najlepši čas leta, ki nam bo v spominu lepšal naporne delovne dni do naslednjega dopusta. Možnosti, kako se odpraviti na dopust, je seveda precej. Ena izmed teh je tudi potovanje z letalom. A preden se odločimo za tak način potovanja, posebno pozornost posvetimo premisleku, ali je tak način tudi najprimernejši.
Vsak odrasel človek bi se moral vprašati ali je pripravljen na vse, kar sodi zraven k poletu z letalom ter se seznaniti z nekaterimi okoliščinami, ki jih je potrebno vzeti v obzir. Veliko ljudi je pred potovanji precej nemirnih. Nemir pred poletom z letalom se lahko primerja s »potovalno vročico«, ki lahko nastopi pri kakršnem koli potovanju, le da je pri nekaterih ljudeh v primeru letanja, ta lahko še precej povečan. Zaplete se lahko tudi pri iskanju primernega parkirnega prostora za potnikovega jeklenega konjička. Pomanjkanje spanja zaradi poleta v poznih večernih ali zgodnjih jutranjih urah, utrujenost in prilagajanje morebitnim časovnim razlikam, posledično rušenje bioritma, ki lahko starejšega človeka zmoti veliko bolj, kot mlajšega. Omejitve pri letalskih poletih obstajajo predvsem za nosečnice (z letalom naj ne bi več letele po 36. tednu nosečnosti, v primeru zapletov se odsvetuje že prej) in novorojenčke (naj bi bili stari vsaj teden dni, nedonošenčki naj ne bi leteli prej kot vsaj mesec in pol po prvotno predvidenem roku rojstva – to so seveda minimalni kriteriji, ki se predvidoma morajo upoštevati, nadaljnja presoja je prepuščena posameznikom oz. staršem), kot tudi v primeru nekaterih bolezni oz. zdravstvenih težav.
Za določene bolezni obstajajo omejitve oz. priporočen čas, ki naj se bi upošteval preden se je smiselno podati na pot z letalom. Tako se po preživetem srčnem infarktu priporoča počakati vsaj 6 tednov, medtem ko naj bi bil polet z letalom povsem neizvedljiv oz. odsvetovan v primeru pljučnice ali pri vnetju srednjega ušesa. Pri odstranitvi mandljev pri otrocih se letenje odsvetuje vsaj teden dni, pri odraslih pa vsaj tri tedne. Pri operaciji oči je dovoljeno sesti na letalo šele mesec dni po operaciji. V vsakem izmed navedenih primerov je najbolje, da se potencialni kandidat pred potovanjem z letalom posvetuje s svojim zdravnikom, ki mu bo glede na težave ali bolezenske simptome bodisi potrdil primernost poleta bodisi mu polet za določen čas odsvetoval. Pri psihiatričnih težavah se je vsekakor potrebno posvetovati in poiskati strokovni nasvet o priporočljivosti poleta v spremstvu ali brez. Tudi kdor nosi srčni spodbujevalnik naj pred odhodom za mnenje povpraša zdravnika.
Pri daljših poletih je pomembno, da se skušamo vsaj malo razmigati. Tako lahko telovadimo z nogami med samim sedenjem, se vsake toliko malo pretegnemo, se vsaj malo sprehodimo po letalu, če je to le možno. Prav tako lahko krožimo z nogami v gležnjih, vsaj malo premikamo noge v kolenih, migamo s prsti in podobno. Ljudje, ki imajo težave z ožiljem, naj bi na letalu nosili primerne kompresijske nogavice. Po nekaterih ameriških raziskavah naj bi se z letenjem povečalo tveganje nastanka embolije, v kolikor se bodoči operiranec na polet odpravi pred večjim operativnim posegom – tako naj bi bilo tveganje pri tistih testirancih, ki so (ne veliko) pred operacijo leteli preko 5.000 km, večje za skoraj 5 odstotkov, kot pa pri testirancih, ki so se tega vzdržali.
Vsem, ki nosijo kontaktne leče in imajo občutljive oči, se priporoča, da med poletom raje nosijo očala, saj je zrak v letalu lahko precej suh, kar občutljivim očem seveda ne dene preveč dobro. Komur je med potovanjem velikokrat slabo, naj raje izbere sedež na sredini letala, kjer so nihanja manjša, prav tako pa se lahko tudi bolj osredotoči na samo dogajanje v letalu, ki je fokusirano predvsem ravno naprej, manj pa na strani letala.
Poskrbite za primerno količino tekočine – priporoča se predvsem voda oz. druge brezalkoholne pijače. Če vam je neprijetno, skušajte odmisliti dejstvo, da ste na letalu, ter se poskušajte poigrati in zamotiti s kakšno zabavnejšo mislijo, zapletite se v pogovor s sopotniki, ki naj ne bo osredotočen na vašo slabost ali letenje samo, če ste pri močeh za branje, pa si privoščite kak dober roman.
Pred izbiro potovanja, na katerega se boste podali z letalom, razmislite o tem, ali pri vas obstajajo kakšni dejavniki tveganja, za katere je bolje, da se o njih posvetujete z vašim osebnim zdravnikom. V kolikor menite, da ste zdravi in brez dejavnikov tveganja za polet z letalom, pa vendarle zmanjšajte tveganje dodatno še s tem, da si čas organizirate tako, da iga mate na razpolago dovolj, četudi se kje morda kaj zalomi in zapadete v cestni zastoj, ne najdete primernega parkirišča, se počutite izgubljenega na velikem letališču, ne najdete svoje prtljage ipd. Skušajte ohraniti mirne živce ter konstruktivno pristopiti k reševanju oz. odpravljanju morebitnih ovir.
Predvsem pa na to, da ovire lahko nastanejo razmišljajte že doma in se na letališče ne odpravljajte v zadnjem hipu, da bo dopust miren in prijeten že od samega začetka. Takšen, kot ste si ga zamislili in kot si ga želite. Kak lokalni avtobus lahko kaj hitro nadomesti drug avtobus, v primeru zamujenega letala je to lahko že težje – vsaj ne v želenem terminu, v vsakem primeru pa so stroški potemtakem lahko neprimerno večji.
