Zgoden in obilen pridelek zelenjave omogoča le zdrava in močna sadika, zato ne smemo pozabiti na prve setve za sadike in setve na prosto ali v zavarovan prostor.
Setev jajčevca v zaščitenih prostorih je ena izmed prvih v koledarskem letu – lotimo se je lahko že konec januarja, začetek marca pa je že zadnji čas za to opravilo. Rastlina namreč potrebuje kar veliko časa in toplote, da je primerna za presajanje. V rastlinjak ali v setvene panoje na okenskih policah med prvimi sejemo tudi papriko, paradižnik, cvetačo in brokoli. Pravi čas je od začetka februarja dalje. Če semen teh vrtnin sredi marca še nismo posejali, smo z opravilom skorajda že zamudili.
Izberimo primeren substrat
Za setev rastlinic, ki jih bomo pozneje pikirali, uporabimo substrate za setev. Ti vsebujejo manj hranil, zato so tudi nekoliko cenejši. Za poznejšo vzgojo pikirancev pa raje izberimo bolj kvalitetne, hranilne substrate, kot je Plantella univerzalna vrtna zemlja. Mladih rastlin ne dognojujemo, saj lahko s tem naredimo več škode kakor koristi, jih pa po pikiranju zalijemo z naravnima vitaminskima pripravkoma Bio Plantella Vita ali Bio Plantella Vrt. S svojim vitaminskim in mineralnim kompleksom krepita koreninski sistem in dvigujeta odpornost rastline. Če so pomladanski dnevi oblačni in mrki, kar se zgodi zelo pogosto, pripravka uporabljamo tudi pozneje v rastni dobi, še posebej pa dan ali dva pred presajanjem na prosto.
Prve setve na prosto in v zavarovan prostor
Prve setve solate v ogrevane rastlinjake ali tople grede lahko opravimo že januarja, če to dopušča vreme. Setev krhkolistnih spomladanskih sort v neogrevane rastlinjake opravimo v januarju in februarju, do konca aprila pa v tople grede ali na prosto. Tudi endivijo sejemo februarja ali marca nato pa spet junija. Če jeseni še niste posejali motovilca, to lahko storite do sredine aprila. Bob sejemo naravnost na stalno mesto od začetka marca. Zelo uspešno kali že pri nizkih temperaturah zemlje (5 °C). Ker je občutljiv za vročino, se priporočajo zelo zgodnje setve, takoj, ko je zemlja primerno ogreta, zadnji rok pa je začetek aprila. Lahko ga sicer sejemo tudi konec julija kot naknadni posevek, da pridelamo mlado, sveže zrno v jeseni.
Za razliko od fižola, ob nizkih temperaturah zelo uspešno kali tudi grah. Tako tudi njemu namenimo zgodnjo setev, sejemo pa naravnost na stalno mesto.
Med rastline hladnega dne uvrščamo tudi zelje, zato ga v zaščitenem prostoru sejemo že februarja. Enako velja za kolerabico. Spomladanski česen posadimo takoj, ko lahko obdelujemo zemljo, čebulček pa sadimo do konca aprila. S setvijo krompirja počakajmo do konca marca, pa še takrat so temperature primerne le za zgodnje sorte, ki jih zaščitimo s tkaninasto prekrivko. Poznejše sorte krompirja, pa tudi korenček in peteršilj, na prosto sejemo aprila, najbolje šele v drugi polovico, ko se zemlja primerno ogreje.
Davor Špehar
Strokovnjak Kluba Gaia
Če se tudi vi vsako leto sprašujete, kdaj je pravi čas za prve setve, za nasvet povprašajte Gaine strokovnjake na brezplačni telefonski številki 080 81 22 oziroma kliknite na www.klubgaia.com.
