Le kdo izmed nas se še ni srečal z njim v takšni ali drugačni obliki. Stres je naš vedno bolj pogost spremljevalec vsakdana, saj se mu uspejo izogniti le redki. A bolj bistveno od izogibanja stresu, je predvsem obvladovanje stresa ter predvsem zmanjševanje njegovih negativnih posledic.
Otresti se posledic stresa, pomeni predvsem poskrbeti za čim manjši oksidativni stres.
Vsakodnevni stres je največji krivec za kronično pomanjkanje energije, nastajanje odvečnih prostih radikalov ter še marsikatero drugo nevšečnost.
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede, strah in negotovost …
Človeško telo ima razvit obrambni mehanizem, ki se je moral tisočletja boriti s pastmi agresorjev, pomanjkanjem hrane, vode, varovanjem družine in doma. Takšne oblike stresa so predstavljale življenja naših pradedov.
Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresa:
• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam lahko dvigne raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na navadno in elektronsko pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v prepogosto (pre)kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.
Kako se telo odzove na stres
1. Telo se “postavi” v višjo prestavo, bi lahko enostavno povedali. Tako kot avto, ki potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti, ali da “teče”, kakor hitro zmore. Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje alarm skozi možganske živčne celice v vse organe našega telesa.
2. Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.
• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi, ki je “prenašalka goriva”.
• Kortizol, ki je najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja (glukoze) v krvi in posledično v možganih. Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in strah.
Kratkotrajni in dolgotrajni stres
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresom je v tistem, stresnem trenutku dobrodošla. Če pa stres sledi stresu, eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi.
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.
Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:
Organ |
Potek |
Posledica |
Prebavila
|
Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva. Driska, bolečine v želodcu!
|
Povišanje apetita in stalni občutek lakote |
Koža in dihala |
Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zvišajo ali znižajo količino krvi v kapilarname sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid” ali “kri mu/ji je butnila v lica”). |
Rdečice, srbečice, psoriaza,lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.
Kronične težave z dihanjem, bronhitis, astmatični napadi
|
Imunski sistem
|
V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!
To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.
|
Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.
Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije. |
Živčni sistem
|
Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.
|
Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči. Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu.
Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za tvorbo in funkcijo spomina.
Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave.
|
Krvožilni sistem |
Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).
|
Srčne okvare in kapi!
Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.
|
Upravljanje s stresom.
• S stresom živimo ves čas.
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši.
• Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje, prav tako pa tudi, ali jih znamo kontrolirati.
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij, temveč bodimo pozorni na to, katere snovi smo pojedli.
• Vzpostavimo ustrezen bioritem hranjenja.
Ob stresu: naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo, plavanje …), saj lahko tako telo “naučimo”, da “zna kasneje samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
Besedilo: Cellfood (vir MayoClinic, September, 2006)