Od kod izvira njeno ime, s kakšnimi obredi je povezana, kakšen pomen ima v rimsko-katolični cerkvi, kaj predstavlja in kakšen čas se končuje oziroma začenja … preberimo o pepelnici in pepelu, ki naj bi na pepelnično sredo odpiral vrata obdobju, v katerem naj bi delali na svoji duši, priznali svojo grešnost ter vzbudili željo po spreobrnjenju. S tem pa naj bi v nas starega človeka zamenjal nov, čist in spreobrnjen.
Izvor pepelnice
Pepelnica je svoje ime prevzela po katoliškem obredu, ki izhaja javne zunanje spokornosti, ko je cerkev spokornike, ki so se namenili pred cerkvena vrata, blagoslovila z blagoslovljeno vodo, jih posula s pepelom in jim nadela spokorno obleko. Kdor se je v obdobju do velike noči ustrezno spokoril, je dobil možnost sprejema v krščansko občestvo.
Dandanes se marsikdo, morda predvsem med mlajšimi, pomena oziroma izvora pepelnice ne zavedajo, a vendarle veliko ljudi ve, da v ljudskem izročilu in naši tradiciji pepelnična sreda predstavlja nekatere prelomnice v koledarskem letu.
Pustno obdobje do pepelnice
Tako je v navadi, da se dan prej, na pustni torek, ali pa ponekod najkasneje na samo pepelnico pokoplje pust, s katerim se pustne šeme, kurenti in drugi, trudijo pregnati zimo – ponekod po naših krajih že vse od svečnice. V tradicionalno pustno obarvanem Ptuju je tako vsako leto znova pestro vse od svečnice, ko se prične čas norčavosti, mestni veljaki pa oblast predajo karnevalskemu princu, pa vse tja do pepelnične srede.
Verski obredi ob pepelnici
Verski obredi posipanja s pepelom so se ohranili vse do danes. Ob pepelnici tako predstavljajo znamenje spokorjenega srca, ki naj bi ga vsak vernik sprejel ter s tem sprejel spodbudo za velikonočno prenovo. Pri pepeljenju, ki naj bi bilo prvič omenjano ok. 10. stoletja, duhovnik glavo vernika posuje s pepelom, ob tem pa izreče znameniti rek: »Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš.«
Ob začetku postnega časa se verniki soočajo s pepelom, ob koncu, tj. na veliko soboto, pa s (krstno) vodo. Gre za dve slikoviti nasprotji, saj je pepel siv, temen, umazan ter predstavlja znamenje konca ali celo smrti, voda pa je jasna in čista ter pooseblja nov začetek, tudi življenje.
Postno obdobje do velike noči
V katoliški cerkvi pepelnica predstavlja tudi začetek postnega časa, ki traja štirideset dni, torej od pepelnice do velike noči. Štiridesetdnevno obdobje pokore s postom, molitvijo in miloščino, ki se pričenja po obdobju mastnih pustnih jedi, predstavlja pripravo na velikonočne praznike.
V postnem času, ki ga zajema obdobje od pepelnice do velike noči, naj bi bila po navedbah rimsko-katoliške cerkve »pomenljiva vidika posta predvsem okrepitev osebne duhovnosti in povezanosti z Bogom, zato so odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela sredstva za doseganje tega cilja, postni čas pa izpostavlja tudi duhovnost krsta kot simbolno spravo med Bogom in človekom. Strogi post je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve.«
vir: http://aktualno.rkc.si
V obdobju posta lahko naredimo kaj zase in za svoje telo, pa naj si bo, da smo verni ali pa tudi ne. Morda je prav to pravi trenutek, da zaživimo bolj zdravo, uravnotežimo svojo prehrano, se obrnemo navznoter vase, smo prijaznejši in boljši, tako sami do sebe, kot tudi do vseh ljudi, ki nas vsakodnevno obdajajo.