Človek je iščoče bitje… Ni enostavno potešiti njegovo žejo za vedno novim doživetjem, vedno bolj zanimivim… Potrebujemo doživetje, ki nas ne bo pustilo prazne. In obisk žičke kartuzije nas zagotovo ne bo… Prav zanimivo je kako človek v vseh časih vneto raziskuje po svojih lastnih globinah z željo, da bi razkril misterij lastnega porekla, lastnega obstoja…Tudi menihi, ki so prišli iz Francije na povabilo avstrijskega obmejnega grofa Otokarja III,pred 850 leti v dolino sv. Janeza, so bili iskalci resnice, miru in lepote… Kot pravi legenda je grof Otokar imel videnje sv. Janeza Krstnika, ta pa mu je naročil naj mu v tej dolini zgradi cerkev in samostan za bele menihe, kartuzijane iz Francije. Kartuzijani so strogi, meniški red, ki živi puščavniško življenje. Veliko molijo, molitev je peta v obliki korala in traja nekaj ur. Poleg molitve kartuzijani so prepisovali knjige in vzgajali zdravilna zelišča.
Leta 1160 je bila ustanovljena kartuzija v Žičah, prva kartuzija izven romanskega govornega področja. Ob koncu 14 stoletja je žička kartuzija zrasla v mogočen duhovni in politični center tedanje Evrope. Njeni priorji so odigrali pomembno vlogo v reševanju cerkvene krize / dva papeža/ , njena knjižnica z 2000 rokopisi je bila med najmočnejšimi v Evropi. Leta 1782 je cesar Jožef II razpustil mnoge redovne hiše v svojem cesarstvu, med njimi pa tudi kartuzijo v Žičah.
Kopije ohranjenih rokopisov so na ogled v obnovljenem delu žičke kartuzije. Ruševine njenih stavb so pa zgovorna priča nekoč intenzivnega duhovnega in kulturnega utripa življenja znotraj tega obzidja.
Izven obzidja je » Gastuž«, najstarejša gostilna na slovenskem, nižje v dolini pa vasica Špitalič. Naziv je izpeljanka iz »špital« kar pomeni da so sem prihajali bolniki po pomoč. Nudili so je bratje laiki, ki so živeli v spodnjem samostanu. Bolnikom so dajali zdravilne rastline, ki so jih vzgajali patri v zgornjem samostanu. Bratje so vzgajali ribe v ribnikih izven samostana in obdelovali zemljo….Od spodnjega samostana je ohranjena le cerkev z prekrasnim romanskim portalom, čigar odliv smo podarili papežu Janezu Pavlu II ob njegovem obisku Slovenije v Postojni.
Že 12-to leto skušamo vnesti novo življenje med obzidje zgornjega samostana preko programa duhovnega tabora, ki je namenjen vsem starostnim skupinam, posameznikom in družinam. Tabor je organiziran za skupine , največ 15 oseb, v trajanju od pet dni/ od ponedeljka do petka/ v osmih tednih julija in avgusta. Za več informacij, ali za prijavo, se lahko obrnete na internetno stran www.zicki-tabor.si, ali po tel.: 03 7593 110, 03 7523 103.
Cvijeta Pahljina dr.med.spec.psihiatrinja
Vodja duhovnega tabora v žički kartuziji
