PTUJ – 50. tradicionalni mednarodni pustni festival

Tudi letos bodo od 6. do 16. februarja ptujske mestne ulice in trgi pustno oživeli v množici najrazličnejših pustnih mask iz cele Slovenije in Evrope.

Osrednji dogodek kurentovanja je sprevod tradicionalnih pustnih mask in karnevalskih skupin na pustno nedeljo popoldan.

Organizatorji obljubljajo, da bodo vsi dnevi ptujskega kurentovanja v plesnih ritmih, kjer se bodo podirali rekordi, najlepše pustne maske pa bodo bogato nagrajene.

Uživali bomo lahko v nastopih kurentov in ostalih tradicionalnih pustnih mask, se družili in zabavali v družbi priznanih slovenskih in tujih glasbenikov ter priznane ptujske kapljice rujnega in okusnega piščanca. Tako kot vsa leta doslej.

Prvo kurentovanje s sprevodom tradicionalnih pustnih mask iz Markovec je na Ptuju potekalo na pustno nedeljo, 27. februarja 1960. Ob spremstvu domače godbe so na čelu sprevoda plesali kopjaši, sledili so jim orači, rusa, medved, vile, piceki in kurenti. Njihov nastop in šege pa so gledalcem razlagali preko zvočnikov. Uspela prireditev in vsesplošno zanimanje zanjo je bilo organizatorjem v veliko spodbudo. Naslednje leto so se markovškim maskam pridružil orači iz Lancove vasi, ploharji iz Cirkovc in pustni pogrebci s Hajdine, popoldan pa so prvič nastopile karnevalske skupine. Leta 1962 je prireditev presegla lokalne okvire z udeležbo cerkljanskih laufarjev in borovega gostuvanja iz Predanovec v Prekmurju. Mednarodne razsežnosti pa je kurentovanje doseglo v naslednjih letih, ko so se domačim in drugim slovenskim tradicionalnim maskam pridružile še skupine iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Madžarske, Avstrije, Italije idr. Več deset tisoč gledalcev pa so privabili vsako leto tudi z duhovitim in bogatim karnevalskim delom.

Vrsto let je bil sestavni del prireditve tudi samostojen nastop tradicionalnih pustnih skupin, ki je potekal v soboto ali v nedeljo dopoldan pred sprevodom. Leta 1994 je kurentovanje doživelo veliko spremembo, ko so prireditev raztegnili na nekaj dni s svečano razglasitvijo pustnih prireditev, nastopi tradicionalnih pustnih skupin pred mestno hišo, pokopom pusta in karnevalskim šotorom kot osrednjim prireditvenim in zabaviščnim prostorom. Leta 1999 so organizatorji dodali prireditvi lik karnevalskega princa, ki ga izberejo izmed številnih in prizadevnih negovalcev šemskega izročila na ptujskem območju. Prinčevo ustoličenje z bogatim programom poteka na mestnem trgu 11. novembra, na god sv. Martina.
Pridite na 50. kurentovanje na Ptuju in se prepričajte, da je na Ptuju resnično najboljši pust, predvsem pa ne spreglejte kurenta, ki predstavlja najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Izhaja iz ljudskega izročila. Kurenti – koranti si zvonce in svojo opravo lahko nadenejo po svečnici in začnejo z zvonjenjem ter skakanjem privabljati v deželo pomlad in prinašati dobro letino.

Poznamo dve vrsti kurentov – korantov: pernatega markovskega in rogatega haloškega. Kurent – korant je oblečen v ovčji kožuh, okrog pasu ima verigo z zvonci, na nogah gamaše, obut je v težke čevlje, na glavi ima kapo oz. masko, k njegovi opravi pa sodi še ježevka, ki jo drži v levi roki. Nekoč so si smeli kurentovo opravo nadeti samo neporočeni fantje, danes pa so kurenti – koranti tudi možje, otroci in ženske.

Natančen osrednji in bogat spremljevalni program z aktualnimi novicami o letošnjem Kurentovanju na Ptuju ter številne druge zanimivosti pa lahko najdemo na spletni strani www.kurentovanje.net

Organizator prireditve: Konzorcij kurent, ki ga sestavljajo Mestna občina Ptuj, Perutnina Ptuj, Terme Ptuj, dodatne informacije: info@kurentovanje.net