Se tudi vi vsako leto borite s »pleveli«, da bi bile vrtne gredice videti homogene? Poskusite letos zelenjavni vrt zasnovati nekoliko drugače. Rastline namreč v naravi nikoli ne rastejo posamično in če vrtninam sami poiščete dobro družbo, boste imeli manj dela, zelenjadnice pa bodo uspešneje in bolj zdravo rasle.
V dolgih letih razvoja so se med rastlinami ustvarila prav posebna razmerja. Cvetice in dišeča zelišča s svojim vonjem in cvetnim prahom privabljajo koristne žuželke, ki obračunajo s številnimi škodljivci zelenjadnic. Druge rastline so sposobne odganjati škodljivce in bolezni daleč stran tudi od svojih sosed. Tretje pa v kombinacijah poskrbijo za to, da se hranila enakomerno črpajo po celotni globini tal. Metuljnice, na primer, lahko nekaj dušika odstopijo bližnjim rastlinam.
V pravi družbi je tudi gneča prijetna
Na vrtovih, zasajenih v mešanih kombinacijah, lahko pogosto opazimo veliko gnečo. Četudi se mnogi bojimo, da bodo rastline v takih pogojih propadle, in se zavedamo, da se bolezni hitro širijo, če rastline nimajo dovolj prostora med seboj, pa to velja le takrat, ko se na istem mestu gnetejo iste rastline. Bolezenske klice se namreč z rastline na rastlino širijo predvsem s kapljicami vode, žuželkami, dotikom listov in podobno, če pa se klica na sosedi ne more razviti v bolezensko težavo, je krog širjenja ustavljen. Vrt lahko tako zasadimo veliko gosteje, če k želeni zelenjadnici posadimo takšno sosedo, ki za njene bolezni, viruse, glivice ni občutljiva, ne dopušča njihovega razmnoževanja oziroma širjenja ali pa deluje celo razkuževalno.
Kako poiščemo primerne sosede?
Nekoč smo najbolj ustrezne kombinacije iskali v tuji literaturi, danes pa že lažje najdemo predloge različnih kombinacij, ki so po izkušnjah nekaterih uspešne. Vendar pa na to temo pri nas še vedno obstaja zelo malo raziskav, zato si moramo ustrezne izkušnje nabrati kar sami. Priporočljivo je, da si svoje poskuse sproti zapisujemo, izkušnje pa izmenjujemo z drugimi ljubitelji vrtnarjenja na Gainem spletnem forumu www.klubgaia.com ali na srečanjih, ki jih Klub Gaia prireja za svoje člane.
Da bomo pri preizkušanju uspešnejši, si poglejmo nekaj zelo enostavnih primerov in napotkov. Za začetek zasnujmo čim bolj pisan vrt. Če med dolgočasno zelenilo vrtnin vnesemo nekaj barve cvetja in veliko vonja dišavnic, vrt ne bo le lepši, pač pa tudi bolj zdrav. Slovenska narava je kljub prepričanju mnogih še vedno dobro ohranjena. V njej srečamo veliko število koristnih žuželk, ki nam lahko pomagajo v boju s škodljivci, saj se njihove ličinke prehranjujejo s škodljivci. Vendar pa se večina odraslih žuželk prehranjuje s cvetnim prahom ali medičino, zato bodo iz narave, kjer imajo tega običajno dovolj, prišle v naš vrt le, če bodo hrano našle tudi v njem. Največkrat jih lahko privabimo z rumeno, oranžno in rdečo barvo cvetja, pa tudi z dišečimi vonjavami mnogih zelišč. Cvetje naj zato raste po celem vrtu kar pomešano, ni ga potrebno posebej sejati ali saditi v vrstice. Med najpomembnejše cvetlice na vrtu sodijo žametnica ali tagetes, ki ji po domače radi rečemo smrdljivka, ognjič in kapucinke. Vse tri cvetlice delujejo razkužilno tudi na tla. Po večini se rade zasejejo kar same, zato jih kar pustimo rasti po celem vrtu, pri tem pa seveda ne pretiravajmo.
Koristna so tudi zelišča
Zelo koristna rastlina v vrtu je tudi kamilica, saj s svojim vonjem kar kliče pikapolonice, naj jo obiščejo. Na njej se sicer rade naselijo tudi črne uši, a ni to nič narobe, saj bodo naše vrtnine tako vsaj pustile na miru. Bližina kamilic prija predvsem kapusnicam. Vonj cvetja odganja požrešne metulje, pa tudi bolhačev je veliko manj. V bližini paradižnika, kapusnic in bučnic podobno delujejo tudi timijan, materina dušica ali bazilika.
Šetraj in stročnice mnogi že sadijo skupaj. Tudi to zelišče se kasneje zaseje samo, zato ga ni potrebno sejati vsako leto znova. Poleg tega, da lahko šetraj uporabljamo kot začimbnico pri večini omak v kuhinji, ima rastlina veliko pozitivnih učinkov tudi v vrtu. Šetrajev čaj je učinkovit proti krompirjevi in čebulni plesni, rastline šetraja pa pri fižolu preganja uši, pršico, manj pa je tudi bakterijskih. Slednje v večini velja le za nizke sorte, saj vonj zelišča ni dovolj močan, da bi zaščitil rastline visoko pod nebom. Na višjih fižolih tako uši na naraven način učinkovito zatremo z ekološkim insekticidom na osnovi naravnega piretrina bio plantella kenyatox verde.
Pomemben je dober načrt posevka
Načrtovanja mešanega vrta se lotimo tako, da na skico vrta izrišemo glavne rastline: na primer paradižnik, papriko, solato, kapusnice, korenček, krompir in podobno. Pri gredicah lahko privarčujemo z redkvico, nizkimi stročnicami in zelišči, saj jih bomo sadili kar med ostale vrtnine. Za vsako vrtnino v tabelah in literaturi poiščemo primerne sosede, ki jih je lahko tudi več.
Po večini sadimo rastline izmenično v vrstice, ki so lahko v mešanih posevkih za 10 centimetrov bližje skupaj, kakor sicer. Nekatere rastline pa sadimo izmenično v isto vrstico, na primer por med korenje, česen med jagode ali zeleno med kapusnice. Vedno predvidimo tudi naslednje setve. Nekatere uspešne kombinacije so še: špinačo in motovilec avgusta posejemo pod paradižnik, cvetačo in brokoli od maja naprej sadimo pod visok fižol, prezimni radič, brstični ohrovt in nizek stročji fižol pa lahko sadimo skupaj. Rešitev je nešteto, z izkušnjami pa boste vsako leto zagotovo spoznali še kakšno novo.
Foto in avtorica besedila: Miša Pušenjak, strokovnjakinja Kluba Gaia
S klikom na spletni portal Kluba Gaia www.klubgaia.com si zagotovite še več praktičnih in aktualnih nasvetov za ljubitelje narave, rož in vrtnarjenja. S članstvom v Klub Gaia, si zagotovite tudi letno naročnino na poučno vrtnarsko revijo Gaia, možnost za udeležbo na številnih klubskih predavanjih, srečanjih in izletih za botanične sladokusce, poleg tega pa tudi pravico do brezplačnega svetovanja in klubskih popustov. Brezplačni ogledni izvod revije Gaia lahko naročite na e-naslovu gaia@klubgaia.com ali na tel.št.: 01 7558 160.
