Skoraj vsak ljubitelj sobnih rastlin se sreča tudi z zelenim razmnoževanjem, ki je lahko pravi izziv. Prvih koreninic na potaknjencu smo prav po otroško veseli, doma vzgojene rastline pa so tudi zelo lepe in krepke, saj se že od začetka razvijajo v razmerah, v katerih bodo živele tudi pozneje. Poglejmo si nekaj uporabnih nasvetov za uspešne zelene prste, ki jih bomo spomladi, ko je najboljši čas za razmnoževanje, zagotovo potrebovali.
Razmnoževanja se lotimo sami predvsem iz različnih praktičnih razlogov. Ker rastline hitro rastejo, jih moramo vsake toliko časa skrajšati. Ko jih porežemo, nam je žal, da bi lepe odrezane vršičke zavrgli, zato poganjke potaknemo v prst ter tako dobimo nove mlade rastlinice. Nekatere zelene ljubljenke moramo tudi nenehno pomlajevati, da ne izgubijo lepe oblike. Tako dobimo precej vejic, ki jih lahko uporabimo za razmnoževanje. K vzgoji mladih rastlin nas vzpodbudijo tudi številne živice, pritlike in zarodne čebulice, ki jih opazimo ob matični rastlini. Včasih pa se razmnoževanja rastlin lotimo samo zato, da jih podarimo kakšni znanki ali pa vzgojimo rastlino, ki je ne moremo nikjer kupiti.
Načine razmnoževanja delimo na spolno in nespolno.
Spolno ali generativno razmnoževanje
Spolno razmnoževanje je razmnoževanje s semeni ali trosi (praproti), ki ga pri sobnih rastlinah redko uporabljamo. Semena težko dobimo, poleg tega pa iz njih zraste precej drugačna rastlina od tiste, s katere smo seme pobrali.
Nespolno razmnoževanje
Sobne rastline največkrat razmnožujemo nespolno ali vegetativno. Mlade rastlinice vzgojimo iz različnih delov matične rastline, iz delov stebla, listov ali korenin. Rastline pogosto same razvijejo posebne živice ali pritlike z mladimi rastlinicami, ki jih samo posadimo, da se ukoreninijo.
Sobne rastline najpogosteje razmnožujemo tako, da vršičke stebla odrežemo pod tretjim listom. Več listov ni smiselno ohranjati, saj iz njih izhlapeva voda, kar povzroči prehitro izsušitev potaknjenca. Potaknjence dobimo tudi, če steblo razrežemo na več delov, ki naj imajo vsaj dva para listov. Ravnamo podobno kot s potaknjenci iz vršičkov – odrezan del postavimo v vodo ali prst za potaknjence. Na ta način se razmnožujemo križance pisane mrtve koprive, bršljan, filodendron in še nekatere druge rastline.
Tudi razmnoževanje z listnimi potaknjenci spada med najpogostejše in najpreprostejše načine. Nova rastlina nastane že iz enega samega lista matične rastline. Listni pecelj odrezanega lista potaknemo v revno prst ali substrat za potaknjence. Kmalu opazimo, da se je na koncu peclja začela razvijati nova rastlina. Tako lahko razmnožujemo rastline iz rodu homulic, kalanhoj, netreskov, streptokarpov in afriških vijolic. Pri nekaterih rastlinah za razmnoževanje niti ne potrebujemo celega lista, pač pa le njegov majhen del. Tako na primer streptokarp razmnožimo z listi, ki jih vzdolžno prerežemo na pol in jih položimo na vlažen substrat. Tudi taščin jezik ali sabljiko razmnožimo s podolžno razrezanimi koščki listov.
Strokovnjaki Kluba Gaia
Vsem tistim, ki ste po srcu mladi ter svoj prosti čas radi preživljate v vrtu ponujamo brezplačni ogledni izvod revije Gaia, ki ga lahko naročite na gaia@klubgaia.com ali na brezplačni telefonski številki Kluba Gaia 080 81 22 .
Do več praktičnih nasvetov pa lahko pridete še s klikom na spodnjo povezavo.
www.klubgaia.com
Zadržite se lahko tudi na našem forumu, kjer ljubitelji vrtnarjenja pokramljamo o rastlinah, vrtovih in tudi problemih z rastlinami. http://www.klubgaia.com/forum/
