Na zelenjavnem vrtu se še vedno sladkamo z doma pridelanimi paradižniki, papriko, jajčevci, dovolj pa je tudi različnih solat in blitve. Še vedno zorita zelje in cvetača, ki ji odstranimo stranske poganjke. Tako srednji del dobi več hranil ter svetlobe in se lepše razvije. Ko čebuli listi povsem ovenijo, jo izkopljemo in sušimo na soncu. Shranimo jo v mreže in postavimo v hladen zračen prostor. Podobno velja za česen. V zgodnji jeseni izkopavamo tudi krompir. Gomolje nekaj časa pustimo na senčnem mestu, da se malo posušijo, nato pa jih shranimo v klet. Krompir, ki ga ne bomo uporabili kot seme, posipamo proti kaljenju s pripravkom. Brstični in listni ohrovt, zelje, cvetača, por, zelena in korenje naj čim dlje ostanejo na gredicah. Še vedno jih redno dognojujemo z naravnim organskim gnojilom na osnovi alg. Podobno velja tudi za korenovke (korenje, peteršilj, rdeča pesa), ki jih izkopljemo šele ob napovedi pravega mraza.
Plodovi paradižnika, ki jih poberemo pred mrazom, lahko dozorijo tudi v stanovanju. Še najbolj preprosto je, da tik pred napovedanim mrazom poberemo z vrta kar cele paradižnikove rastline in jih s koreninami navzgor obesimo v hladen prostor. Posamični plodovi bodo dozoreli tudi na okenski polici.
Proti koncu septembra je čas, ko začnemo beliti zimsko endivjo. V drugi polovici še vedno lahko sejemo motovilec in zimsko solato (predvsem mehkolistne sorte). Motovilec sejemo v vrste, saj je tako pobiranje in pletje mnogo lažje. Podobno velja za špinačo in blitvo.
V vrtu se pojavljajo polži, ki jih odpravimo z naravnim limacidom. Prazne gredice, s katerih smo pridelke že pobrali, očistimo plevela. Nato tla pripravimo na naslednjo sezono. Težka tla prekopljemo in jim dodamo kamninsko moko ter organsko gnojilo. Organsko gnojilo potresemo po površini gredic, po vrhu pa pelete prekrijemo s tanko plastjo zemlje. Lahka tla ravno tako pognojimo z organikom, prekopati pa jih ni potrebno. Na prazne gredice lahko posejemo rastline za zeleno gnojenje (bela gorjušica, detelje, oljno redkev, facelijo).
Če opazimo, da nam začenja gniti endivja, kar je velikokrat posledica bakterijske bolezni, jo čim prej odstranimo z vrta in zažgemo. Na tem mestu je nekaj časa ne sadimo. Na radiču lahko še vedno opazimo pepelasto plesen. Ta bolezen radiča ne bo napadla, če bomo še zdrave rastline redno škropili z naravnim varovalnim sredstvom.
Iz arhiva Kluba Gaia, strokovnjaki Kluba Gaia
Vsem tistim, ki ste po srcu mladi ter svoj prosti čas radi preživljate v vrtu ponujamo brezplačni ogledni izvod revije Gaia, ki ga lahko naročite na gaia@klubgaia.com ali na brezplačni telefonski številki Kluba Gaia 080 81 22 .
Do več praktičnih nasvetov pa lahko pridete še s klikom na spodnjo povezavo.
www.klubgaia.com
Zadržite se lahko tudi na našem forumu, kjer ljubitelji vrtnarjenja pokramljamo o rastlinah, vrtovih in tudi problemih z rastlinami. http://www.klubgaia.com/forum/
