Vsak, ki se z uživanjem vina ukvarja tudi teoretično, bo slej kot prej naletel na pojem »francoski paradoks«. Le ta opisuje fenomen, da se v Franciji pojavljajo primeri smrti zaradi srčnih bolezni bistveno redkeje kot v drugih državah. Ob tem je še posebej zanimivo, da Francozi pri pripravi svojih jedi ne varčujejo z maščobo. Povprečen Francoz je v letu 2002 dnevno zaužil kar 108 g maščobe živalskega izvora, v primerjavi s povprečnim Američanom, ki je zaužil »le« 72 g na dan. Francozi zaužijejo 4-krat več masla, 60% več sira in 3-krat več svinjine kot Američani. Statistične analize, ki jih je opravljal Serge Renaud so pokazale, da za to obstaja povezava z uživanjem rdečega vina. Danes poznamo število dejavnikov, ki potrjujejo pozitiven učinek vina na človeško telo.
Že stari Grki so vedeli, da ima vino krepilne učinke na zdravje. Spoznali so že pomirjujoči učinek pri pacientih, kot tudi uspavalni učinek pri večjih količinah.
Vino vsebuje kar 80% vode, ostalo pa sestavljajo različne vrste substanc: vonjave, barvila, čreslovina, etilni alkohol, sladkorji kot glukoza in fruktoza, elektroliti, vitamini – še posebej vitamina B6 in C. Vitamin B6 je pomemben za delovanje centralnega živčnega sistema, vitamin C pa ima predvsem obrambno funkcijo. Z kozarcem vina na dan še ne pokrijemo petine dnevnih potreb po teh vitaminih.
Vino kaže številne pozitivne učinke na zdravje ljudi. To pa seveda ne pomeni, da večje količine še povečajo uspeh. Številni pozitivni učinki se pri velikem konzumu zmanjšajo.
Učinki na srce in krvni obtok:
• širjenje žil
• učinek kot antioksidant
• znižanje škodljivih krvnih maščob
• zmanjšuje tveganje za nastanek tromboze
• pri prekomernem uživanju: povečano tveganje za kapi in srčni infarkt
Drugi učinki vina:
• zmanjšuje tveganje za nastanek osteoporoze
• poživlja duha
• pospeši prebavo
• varuje pred rakom
Tveganja uživanja vina
Prosimo, da upoštevate, da tukaj navedeni pozitivni učinki uživanja alkohola veljajo samo za zmerno pitje. Različne smernice zapovedujejo za zdravega človeka dva kozarca vina dnevno kot zgornjo mejo, pri čemer velja za ženske nekoliko manj, za moške pa nekoliko več. V kolikor se zdravite zaradi kakšnih bolezni, se posvetujte s svojim zdravnikom o dovoljeni količini vina.
Znana tveganja in stranski učinki prekomernega pitja vina so:
• razvoj hepatitisa, zamaščenih jeter in ciroze jeter
• vnetje trebušne slinavke
• povečano tveganje za srčna obolenja
• pomanjkanje vitaminov in hranilnih snovi
• povečano tveganje za kapi
• psihične spremembe
• motnje živčnega sistema
• hormonske motnje
• odvisnost …
Znanstvene študije, v kateri so primerjali pivce vina in pivce piva, ugotavlja, da so ljudje, ki preferirajo vino v splošnem pametnejši, bolj veseli in bolj uravnovešeni. Tudi pri izmeri inteligenčnih kvocientov so ugotovili, da povprečni IQ človeka, ki prisega na vino, znaša 113,2, povprečen IQ človeka, ki prisega na pivo, pa 95,2.
Vino je menda učinkovito sredstvo proti prezgodnjemu staranju. Starejši in osamljeni ljudje, ki uživajo zmerno količino vina, se lažje spopadajo s starostjo. V primerjavi z abstinenti, so vitalnejši, mentalno živahnejši in bolj razpoloženi za družabno življenje. Naj vam zaupamo, da spadamo Slovenci z okoli 46 litrov popitega vina na prebivalca letno v sam evropski vrh.
Na zdravje. … z našim priporočilom: pa po pameti.