Pri pestri izbiri zelenjadnic, ki jih želimo vzgajati v vrtu, nam lahko prav kmalu začne primanjkovati prostora. K sreči so nekatere tako visoke, plazeče ali ovijajoče se, da jih lahko z oporo dvignemo v zrak. Tako na manjšem prostoru posadimo več rastlin in jih hkrati zaščitimo pred napadom različnih bolezni.
Čeprav so nekatere rastline primerne za plezanje, bi mnoge med njimi dobro uspevale tudi brez opore. Vendar ima postavljanje opore določene prednosti: rastline tako dvignemo od tal, kjer je veliko vlage, ki je vrtninam največji sovražnik, v zraku pa jih veter tudi hitreje osuši. Dvignjene ob opore, imajo zelenjadnice več prostora, zato njihove liste in plodove doseže več sončnih žarkov in več hrane ostane za rastlino. Z uporabo podpore bo naš pridelek večji, plodovi ne bodo umazani, ker bodo imeli dovolj prostora za lep razvoj, pa bo tudi njihova oblika lepša.
Katere so primerne opore?
V zelenjavnem vrtu najpogosteje uporabljamo lesene prekle, beton ali kovino. Na kovinskih količkih, ki jih dobimo v trgovinah, se zadržuje manj škodljivih organizmov, zato zadostuje, da jih spomladi dobro očistimo, njihova slaba lastnost pa je, da se ne usklajujejo s filozofijo ekološkega vrta. Zelo pogosto uporabljamo tudi fiksne, betonske stebriče, med katere vpnemo žico. Taka opora je sicer precej stabilna, vendar je ne moremo prestavljati, zato v takšnih stalnih žičnicah ne moremo upoštevati kolobarja.
Kolobarjenje v žičnici
Če kot oporo uporabljamo žičnico, naj bo ta vsaj dvakrat daljša kot potrebujemo opore za visok fižol. Razdelimo jo na tri dele in posadimo fižol, ki mu naslednje leto sledijo kumarice, njim paradižnik, njemu pa spet fižol.
Fižol obešamo na vrvico, posajeno v tla. Ob paradižniku v tla zabijemo majhen količek, nanj privežemo in napnemo vrvico, okoli nje pa ovijemo paradižnik. Za kumare med betonske stebre napnemo mrežo, da bomo vanje vpeli vreže rastlin.
Ob vznožje fižola lahko sadimo kapusnice, solatnice, šetraj in timijan. Za preganjanje škodljivcev tu in tam posadimo tudi kakšno smrdljivko – tagetes. Tudi ob paradižniku bo solata lepo uspevala, v jeseni pa še špinača in motovilec. H kumaram sadimo predvsem baziliko, lahko pa tudi solato.
Po spravilu pridelka posejemo še nekaj za čez zimo, na primer motovilec, zimsko solato, špinačo ali pa kakšno žito – pšenico ali ječmen, ki ju spomladi podkopljemo kot rastline za zeleno gnojenje. Tako, skupaj z zimskimi posevki, dosežemo dovolj pester in pisan kolobar.
Kako ravnamo z oporo?
Opore so prenašalci različnih glivic, jajčec ali celo ličink škodljivcev, zato jih pred ali po uporabi vedno primerno očistimo. Mraz žal ne zadošča, zlasti letošnjo zimo ne, zato ni dovolj, če leseno oporo pustimo zunaj. Lesene palice in kole kljub temu pustimo v vrtu, saj tu prezimijo tudi koristni organizmi, kot so pikapolonice in tenčičarice. Pomagamo tudi ježem, žabam in kačam, ki si v kupih iz opor najdejo prezimovališče.
Kole spomladi dobro skrtačimo in umijemo. Če imamo posebne naprave, VAP-e, s katerimi se umivajo motorji avtomobilov, za razkuževanje izkoristimo kar te, a potrebujemo take, ki delajo paro – vročo vodo. Če teh naprav nimamo, si pripravimo vrelo vodo in z njo prelijemo opore. Oporo zabijemo v tla pred sajenjem rastlin, saj se tako izognemo poškodbam korenin rastlin, ki se v pripravljeni zemlji hitro razvijajo.
Katera zelenjava se vzpenja?
Kot vzpenjavo zelenjavo najpogosteje vzgajamo visok fižol, paradižnik in v zadnjem času še kumarice. Višjo oporo potrebuje visok grah, nizek pa bo bolj zdrav, če ga podpremo z dračjem. V zaščitenih prostorih ponudimo oporo papriki, pogosto še jajčevcem. Na prostem lahko na opori gojimo novozelandsko špinačo in vrežaste buče, s komposta ali na ograji pa včasih vidimo viseti celo lubenice in melone. Z oporo laže obvladujemo tudi trajne rastline, predvsem šparglje in rabarbaro. Zelo nesrečna bo brez opore tudi čajota, pred zimo pa pogosto podpremo tudi brstični ohrovt.
Strokovnjaki Kluba Gaia
Vsem tistim, ki ste po srcu mladi ter svoj prosti čas radi preživljate v vrtu ponujamo brezplačni ogledni izvod revije Gaia, ki ga lahko naročite na gaia@klubgaia.com ali na brezplačni telefonski številki Kluba Gaia 080 81 22 . Do več praktičnih nasvetov pa lahko pridete še s klikom na povezavo www.klubgaia.com .
Zadržite se lahko tudi na našem forumu www.klubgaia.com/forum, kjer ljubitelji vrtnarjenja pokramljamo o rastlinah, vrtovih in tudi problemih z rastlinami.
