Zadnjo nedeljo v mesecu oktobru ure pomaknemo za eno uro nazaj. Edini dan v letu, ki mu eno uro dodamo in ima tako kar 25 ur, lahko za marsikoga predstavlja veliko motnjo v vsakodnevnem bioritmu, saj se k vsakodnevnemu krajšanju dneva dodatno prikrade še en vzrok, ki pripomore k temu, da sonce zaide eno urico hitreje. A svetla plat premika je, da se zjutraj hitreje zdani, zaradi česar se morebiti ne bo več potrebno zbujati v temačnih jutrih, saj bo jutranje prebujanje lažje pospremljeno s sončnim žarki.
Za večino premik urnih kazalcev nazaj najverjetneje priložnost, ki se jo da izkoristiti za podaljšek spanja, daljši zajtrk, mirnejše kuhanje kosila, posedanje ob kavici, dodaten sprehod v naravi ali drugo prijetno oziroma koristno opravilo.
Zimski čas, ki predstavlja dobrih pet mesecev v letu in traja od konca oktobra pa tja do konca marca, predstavlja prehod iz poletnega časa, v katerem nam je na voljo več dnevne svetlobe, kot sicer. Tako gre za »normalni« čas, tisti čas, ki je »ta pravi« in tisti »ta stari«, kot bi rekli tisti, ki vedo, da pred letom 1982 na naših tleh ni bilo takšnih premikanj ure na poletni čas.
Spomladanski premiki na t. i. poletni in jesenski na t. i. zimski čas so nemalokrat tarča kritik in polemik, a naj si bo upravičeno ali ne, zaenkrat urne kazalce premikamo tudi v Sloveniji, tako kot v približno sedemdesetih drugih državah po svetu, zato se temu preprosto moramo prilagoditi. Tudi pri najbolj problematičnih se biološki ritem sčasoma prilagodi poletnemu časa, še lažje pa najverjetneje nazaj na »normalni« čas v jeseni, ki nam je »podarjena« tista izgubljena urica iz pomladi. Izkoristimo jo, tako kot nam najbolje ustreza – za spanec, delo, užitek, druženje ali zabavo – naj nam bo v veselje.
