Večina nas pozna regrat, a v pretežni meri predvsem mlade liste, manj ljudi pa ve, kako uporabni so cvetni popki in cvetovi brez ovojnih listkov. Regrat povečini uživamo v solati, kar je tudi najbolj zdravo. Zelo veliko pa je tudi receptov za pripravo kuhanih jedi z regratom.
Regrat vsebuje več vitamina A kot korenje. V Evropi ga razvrščajo v skupino naravnih začimb N2, le-te se lahko dodajo živilom v majhni količini z možno omejitvijo zeliščnih učinkovin, a za regrat še niso določene. V Sloveniji spada v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.
Presni regrat vpliva na izboljšanje celotne presnove in ima odličen vpliv na čiščenje krvi, tako ga je dobro uporabljati pri revmatizmu, kožnih ekcemih, lišajih, akutnih oteklinah, krvnih boleznih, starostnih pojavih, izgubi teka, lenem črevesju, motnjah v delovanju jeter in žolčnika, pa tudi pri sladkorni bolezni. Regrat vsebuje veliko kalcija, železa, dosti beta karotena, vitamine skupine B, ter vitamina C in E.
Stara imena za regrat niso znana. Regrata ni moč zaslediti v pisnih virih starega veka in zgodnjega srednjega veka. Regrat se namreč kot spremljevalec človekove kulture pojavi šele v zadnjem stoletju, odkar ta vrsta regrata tako dobro uspeva zaradi gnojenja travnikov z gnojnico.
Od vseh domačih rastlin ima regrat največ ljudskih imen. Francosko ime pissenlit pomeni „moči posteljo“ in zelo jasno nakazuje njegovo diuretično delovanje. V 16.stoletju je njegovo delovanje mokrenja opisal tudi Hieronymus Bock. V istem stoletju je nemški zdravnik Jakob Dietrich von Bergzabern rastlino priporočal „proti težavam želodca in jeter, saj odpira zaprtje, prežene vetrove in silovito pospeši urin“.
Nekoliko manj znano je, da je najbolj zdravilni del regrata korenina, ki jo izkopljemo pred cvetenjem ali v jeseni. Previdni moramo biti, da korenine ne ranimo, ker lahko odteče mlečni sok, izguba le-tega pa zmanjša zdravilni učinek. Očiščene korenine posušimo in uporabljamo kot dodatek čajem ali zelenjavnim juham.
Sveže nabran, očiščen, opran in temeljito odcejen regrat lahko dva dni hranimo v škatli in zelenjavnem predalu hladilnika. Za shranjevanje pa sicer ni primeren.
Sam nadzemni del rastline (mlade liste) nabiramo v suhem in lepem vremenu. Teoretično naj bi regrat nabirali daleč stran od prometnic in najmanj 3 tedne po zadnjem gnojenju z umetnimi gnojili.
Ni vseeno, kdaj boste nabirali zdravilne cvetove ali liste. Strokovnjaki pravijo, da je raven koristnih snovi različna zjutraj in zvečer ter v različnih dnevih. Rastline obvezno nabirajmo dopoldne, takrat je v njih največ koristnih snovi nad zemljo.
Regrat se odlično ujame z mehko ali trdo kuhanim jajcem, vročim krompirjem, šampinjoni, orehi, jogurtom, sladko smetano, sirom, pa tudi s sončničnim ali bučnim semenom in tofujem. Vsekakor mnogi na Štajerskem prisegajo, da ni boljše regratove solate brez vročih ocvirkov in popečene slanine. Praviloma ga začinimo le s soljo, s sveže mletim poprom in limoninim sokom.
Pa obilo veselja pri nabiranju in dober tek pri veliki skledi regratove jedi po vašem okusu!
Foto: pixabay.com
