Ni lepšega kot preživljati svoj prosti čas v dobri družbi. Med ljudmi, ki so nam blizu, ljudmi, ki nas razumejo, ljudmi, s katerimi se lahko šalimo, smejemo ter pogovarjamo tudi o resnih temah. Povrhu tega za boljše vzdušje še kaj dobrega pojemo in spijemo kak kozarec vina ali dva. Se pa družabni dogodki lahko zavlečejo ali pa celo pričnejo tudi bolj pozno popoldne ali celo v kasnejših večernih urah, kar ni nujno vedno najbolje. V takih primerih bodimo pozorni na to kakšni hrani bomo dali prednost, da ne bomo iz dobrih prijateljev zaradi obilnih večernih obrokov postali debeli prijatelji.
Nekateri ljudje so nočne ptice, ki zjutraj spijo ali pa vsaj poležavajo do poznega dopoldneva ali celo še dlje. Tisti iz druge skrajne skupine pa vstajajo ob prvih petelinjih pozdravih novemu jutru, zaradi česar so po dolgem dnevu prej utrujeni in gredo spat precej hitro. Kakšne so naše spalne navade je precej odvisno od načina našega življenja, prav tako pa tudi od naše genetske pogojenosti ter notranje, biološke ure. Nekaterim zadostuje pet ali šest ur spanca, drugi potrebujejo vsaj osem, nekaterim je morda še to premalo.
Tako kot živali, ki nekatere poleg vsakodnevnega potrebujejo še svoj zimski spanec, ter rastline, ki ob dnevni svetlobi vsaka po svoje odprejo svoje cvetove, smo tudi ljudje notranje vodeni in usmerjani vsak preko svoje biološke ure. Telesna temperatura, presnova, metabolizem ter raven hormonov preko dneva nihajo, kar je posledica t. i. cirkadiana, tj. ritmični biološki ciklus, ki se pojavlja nekje na štiriindvajset ur, ter tako upravlja tudi z našo zmožnostjo koncentracije, delovno zmogljivostjo in storilnostjo, učinkovitostjo, razpoloženjem, splošnim počutjem, obrambnim mehanizmom telesa, potrebo po spanju in tudi z občutkom lakote. Vse to se odseva v življenjski energiji, ki jo posameznik izžareva.
K sinhronizaciji naše notranje ure pa lahko pripomoremo tudi sami. Pomagamo si lahko z večkratnimi manjšimi obroki ter redno telesno aktivnostjo, kar bo pripomoglo k našemu vsesplošnemu dobremu počutju. Najpomembnejši obrok dneva je zajtrk, ki nam zagotovi dovolj potrebne energije za podvige posameznega dne, zaradi česar naj vsebuje čim več ogljikovih hidratov in vitaminov.
Človeški metabolizem je v osnovi nastavljen tako, da je čez dan aktiven, ponoči pa se kot mi prepusti počitku. Če ga zvečer pred spanjem preveč obremenimo, mora biti aktiven tudi takrat, ko bi naj miroval. Ritem se poruši, zaradi česar so ljudje, ki ponočujejo in se tudi pozno prehranjujejo veliko bolj izpostavljeni prekomerni telesni teži in s tem povezanimi tveganji srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni ipd.
K nezaželenim pridobitvam dodatnih kilogramov lahko pripomore tudi pomanjkanje spanja, ki povzroča redkejše izločanje hormona leptina. Gre za hormon, ki ga izločajo celice maščobnega tkiva in je nekakšen signal sitosti, v procesu shranjevanja maščob pa deluje kot samokontrola. Ob njegovem manjšem izločanju, imamo tako pomanjkanje občutka sitosti in vnos hrane v naše telo je zaradi tega lahko prekomerno povečan.
Je že res, da je smeh pol zdravja, druga polovica pa je spanje, zato sebi in svojemu telesu privoščite ustrezen počitek, v primernem času ter ga ne obremenjujte preveč z nepotrebnimi odvečnimi kalorijami.
