Ko staro se poslavlja, novo nas vedno znova z upanjem preplavlja … da bi bilo bolje, kot je bilo, bolj veselo, srečno, zdravo in polno lepih stvari ter drobnih sladkih reči, ki nam polepšajo vsakdan.
Tisoč in ena izrečena lepa misel, ki si jo podarjamo v času božično novoletnih praznikov, kot dežne kaplje v največjem nalivu. Iskreno in od srca si jih podarjamo, a v časih v navalu vseh dobrih mislih, ki nam danes polnijo klasične poštne in druge nabiralnike (telefonske in elektronske), prav lepa in iskrena misel ali želja pretiho izzveni v množici drugih.
Kljub množičnemu pošiljanju novoletnih voščil preko pošte po klasični papirnati božično-novoletni voščilnici se vedno bolj možno približuje tudi način podajanja božično-novoletnih voščil preko elektronske pošte ter mobilnih telefonov. Marsikdo bi se ob tem vprašal, kje so časi, ko so koledniki voščili za novo leto s svojimi pesmimi, t. i. kolednicami, ki so se praviloma končale s prošnjo za darove – tako npr. »En talar orehov, en talar klobas, en litrček vina, pa gremo od vas.« Ljudje so kolednikom poleg želene hrane darovali tudi jajca, kruh, potico, nekateri tudi denar. Koledovanje, kot obredni obhodi od hiše do hiše, je dane le delno ohranjeno. Po ljudskem verovanju so koledniki prinašali srečo in dobro letino.
V množici voščilnic, ki jih pošiljamo ali prejmemo, so najpogostejše tiste, ki jih lahko najdemo v prodajni ponudbi, najbolj dragocene pa so tiste, ki jih ustvarimo sami, tiste, v katere smo vložili svoj čas in svoj trud. A danes časovna stiska marsikoga prikrajša tudi za takšno umetniško ustvarjanje. Na voščilnicah lahko najdemo najrazličnejše motive, vse od božičkov, jelenov, novoletnih pokrajin, zvezdic, podkev za srečo, deteljic itd. Včasih so se med novoletnimi simboli pojavljali škratje, kot varuhi narave, podkve, kot simbol sreče in zdravja, zvonovi, kot preganjalec demonov in vsega zlega, pikapolonice, kot prastar simbol za srečo, tudi rodovitnost, štiriperesna deteljica, dimnikarji …
Božič, ki je drugi največji krščanski praznik ter velik družinski praznik, naj bi bil tih in miren, zato pa je novo leto bučno, hrupno in veselo. Zadnji dan v letu je bil včasih poimenovan predvsem kot staro leto, silvestrovo oz. silvester se je pojavil šele kasneje. Včasih je bilo na dan starega leta, torej na zadnji dan v letu, v navadi pokanje in streljanje, s čimer naj bi se odgnale in preplašile zle duše in zli demoni.
Kjer koli že boste praznovali zadnji dan starega leta, poskrbite predvsem za dobro družbo, ekipa spletnega portala PoSrcuMlad.si vam želi prijeten skok v novo leto.
