Božični čas je za mnoge vse bolj povezan predvsem z iskanjem tistega najprimernejšega darilca ali darila, ki bo najdražjim polepšalo doživetje prazničnega dne, jim olajšalo vsakdan ali izpolnilo kakšno izmed srčnih želja.
A božični čas je več kot le obdarovanje z »najprimernejšimi darili« – gre za čas obdarovanja, pri čemer pa naj bi obdarovanje s prijazno besedo, prisrčnim nasmehom, toplim pogledom, torej tistim, kar ni materialnega izvora, a nam lahko prav tako ali pa še bolj polepša praznični čas, bilo tisto, k čemur naj bi stremeli in česar naj bi se dejansko veselili.
Pomen božiča
Božič je za veliko večjo drugi največji krščanski praznik. Dan Jezusovega rojstva, ki ga v naših krajih predstavlja 25. december, se praznuje širom po svetu. V Rusiji, ki pozna rusko ortodoksno cerkev, ta pa uporablja Julijanski koledar, praznujejo rojstvo Jezusa šele 7. januarja. Na ta dan božič praznujejo tudi pravoslavni verniki, medtem ko islam tega praznika ne pozna.
Na predvečer Jezusovega rojstva kristjani obhajajo t. i. Vigilijo ali Sveto bedenje. Ob polnočnici se zberejo z namenom prisluhniti božji besedi ter bedeti v noči Jezusovega prihoda. Jezušček pridnim otrokom prinaša božična darila. Današnji božiček ima svoj izvor v evropskih legendah svetega Nikolaja, ki se ponekod povezuje tudi z škofom iz Mire (večinoma se ta povezuje s Sv. Miklavžem), medtem ko je najmočnejši vpliv podobe božička v naše kraje prišel predvsem iz ameriških držav.
Zgodbo Jezusovega rojstva in dogajanje, ki se navezuje na Marijino oznanjenje (ta praznik se praviloma praznuje 25. marca, tako po katoliškem, kot tudi po pravoslavnem koledarju), ko je angel Gabrijel Mariji napovedal, da bo čudežno povila sina po imenu Jezus, opisuje Evangelij po Luku.
»Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora (Lk, 2,1-7).«
Božična darila
Še posebno otroci se veselijo božičnega časa. Včasih so otroci vsaj za božič bili deležni večjega kosa kruha – morda celo sadnega, poleg tega pa so v dar morda dobili tudi kakšno jabolko, lešnik ali oreh.
Današnja praznovanja božičnega časa in božičnega dne, pri čemer prednjači postavljanje okrašenega božičnega drevesca, nakupovanje daril ter množično pošiljanje voščilnic, imajo s krščansko zgodbo Jezusovega rojstva le malo vzporednic.
Morda bi kdo delil mnenje, da je dandanes potrošniška mrzlica vse hujša ter povečini potratna tudi v času božiča, a vendarle je prijetno, če nam kdo kaj podari – še posebno, če nam nekaj podari oseba, ki nam je blizu, seveda še toliko bolj, če gre za darilce, ki nosi sporočilo, izpolni drobno željo ali je sad darovalčevega osebnega truda.
Brezglavo nakupovanje in dirjanje sem ter tja za »ta pravim« darilom vse prepogosto zamegli in ukrade pravi pomen božičnega časa. Časa, ko naj bi se človek umiril ter več svojim najdražjim podaril predvsem več svojega prostega časa.
Božične jedi
Nekoč je bilo na mizi ob božiču moč zaslediti predvsem sadni kruh in potico. Danes se mize skorajda prepolne prazničnih jedi. Kljub temu brez tradicionalne božične orehove potice skorajda ne gre. A ker ima vsaka gospodinja svoj »ta pravi« recept za orehovo potico, vam na spletnem portalu PoSrcuMlad.si podajamo recept za sadni kruh.
Miren in srčne topline poln božični čas vam želi vaš spletni portal PoSrcuMlad.si!
