11. novembra goduje sveti Martin – svetnik, ki ga v Sloveniji poznamo predvsem kot zaščitnika vinarjev. Martinovanje pa je zagotovo največji praznik vina, saj se na dan svetega Martina namreč mošt tudi dokončno spremeni v rosno mladostno vino.
Martinovo se je na slovenskih tleh proslavljalo večinoma tako, da se je to pretežno se odvijalo v zidanicah, kjer je najprej gospodar zbral svoje goste, jim povabil v svojo vinsko klet ter jim z nagovorom izrekel dobrodošlico. Sledil je blagoslov, ki je nekoč bil del vsakoletne prakse, katero je praviloma opravil v škofa preoblečen možakar, kot so narekovali lokalni običaji in šege, saj je pravo vino seveda potrebovalo tudi pravi blagoslov.
A kot so različni ljudski običaji od kraja do kraja, so različne navade tudi ob praznovanju sv. Martina. Na območju Slovenskih goric je tako bila navada, da so fantje šli naokoli ter ob cestah iskali steklenice vina, ki so jih dan ali dva prej namenoma sami pred seboj skrili. Na svoj račun so ob Martinovem prišli tako ali drugače vsi. Ženske so s pokušino mladega vina poskrbele za svoj mladostni videz, kak požirek vina pa so namenili tudi otrokom.
A Sveti Martin ni edini zaščitnik vinogradnikov na slovenskih tleh, saj poznamo še sv. Urbana, ki se pojavlja upodobljen z grozdom v svojih rokah, goduje pa v mesecu maju, saj nastopi po t. i. ledenih možeh in takrat trta praviloma začne cveteti. Res pa je, da je prav sv. Martin tisti, katerega god ima v naših krajih veliko večji pomen. Nestrpno ga pričujejo vsi, tako vinogradniki kot tudi pivci vina. 11. november je namreč dna, ko Martin mošt spremeni v vino in prvič lahko poskusimo sadove trdega dela tekočega leta.
In kdo pravzaprav je ta plemeniti gospod? Šlo naj bi za popotnika, rojenega na območju današnje Madžarske, ki je po služenju rimski vojski iz razloga vizije Kristusa odšel služiti škofu v Nemčijo. Kasneje je bil tudi izvoljen za škofa v Toursu. Prepotoval je kar precejšen del Evrope, ustanavljal prve samostane in podeželske cerkve. Dan, ki ga danes povezujemo z Martinom in vinom je dan, ko je bil leta 397 Sv. Martin pokopan v Toursu.
Po smrti je bil razglašen za svetnika. Znana je legenda o tem, da se je v časih, ko je bil še med vojaki, usmilil nekega berača, pri čemer mu je podaril del svojega plašča. Ta motiv je pogost prikaz Sv. Martina na cerkvenih freskah ali drugih obeležjih. Več informacij o Sv. Martinu iz Toursa lahko najdete tudi na spletnih straneh Kulturnega društva Poslanstvo sv. Martina www.svetimartintourski.si.
Dandanes so praznovanja goda Sv. Martina široko organizirana širom Slovenije z raznoraznimi prireditvami. Ljudje izkoristijo priložnost za zabavo ter Martinovanja prirejajo tudi že ob t. i. Martinovi soboti – gre za soboto pred 11. novembrom. Ljudje se tako poveselijo ob kapljici novega, mladega vina.