Zadnja nedelja pred veliko nočjo, ki predstavlja uvod v veliki teden, se imenuje cvetnica ali cvetna nedelja. To je dan, ko se blagoslavlja cvetje in se kristjani spominjajo zadnjih dni Jezusovega življenja, predvsem s tem da k sveti maši, kjer se bere tudi pasijon o Jezusovem trpljenju, prinesejo v šope povezano pomladansko zelenje in cvetje, t. i. butare.
Gre za krščanski praznik, ki se praznuje v spomin na palmove lomljene veje, oljčne vejice in cvetje, s katerim so ljudje pozdravljali Jezusa Kristusa ter jih v obliki preproge postlali predenj ob njegovem prihodu v Jeruzalem, kamor je prijahal na oslu in doživel navdušujoč sprejem množice.
Procesija, zelenje, branje poročila iz evangelija o Jezusovem trpljenju in drugi nepogrešljivi delci cvetne nedelje imajo svoj izvor v bogoslužnih navadah jeruzalemske Cerkve, ki so poznane že iz 4. stoletja in katero so prevzeli tudi na vatikanskem drugem koncilu, kjer so jih deloma prenovili in tako so po njih urejeni tudi sedanji obredi.
Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah in ga blagoslovljenega nesejo domov. Obredje bi lahko bilo povezano tudi z zelo staro šego, ko so ljudje zbirali rastlinje, za katerega so menili, da je sveto. Varovalo naj bi pred strelo in ujmami, prav tako pa tudi pospeševalo rast in plodnost ter odganjalo bolezen in zle sile.
Ponekod pa ta dan izkoristijo tudi za prav posebno vrsto druženja, ko si zadajo narediti bodisi največjo bodisi najlepšo butaro.
Kot poročajo mediji (www.rtvslo.si), so se letos še posebno potrudili vaščani v Frankolovem, kjer menda težijo celo k vpisu v knjigo rekordov. Ali jim bo z 81,779 m uspelo? Tako bi bil trud približno 100 vaščanov, ki so projekt pripravljali približno tri mesece, zagotovo še dodatno poplačan. V vsakem primeru so zadan izziv najverjetneje izpolnili, pri tem pa še se zagotovo čudovito imeli ob medsebojnem druženju.
