Velika noč se določi in praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, kar so določili leta 325 na prvem ekumenskem koncilu oz. vesoljnem cerkvenem zboru v Nikeji (v današnji Turčiji). Gre za formulo, ki je sicer precej natančna, čeprav lahko včasih pride tudi do odstopanj.
Čas velike noči je tradicionalno povezan z veliko simbolike. Jajce, hren, šunka … Jajca simbolizirajo novo rojstvo, rast in nove začetke, saj predstavlja Kristusovo vstajenje, obenem pa tudi kapljice krvi. Šunka oz. drugo primerljivo meso predstavlja Kristusovo telo na križu. Hren simbolizira trpljenje in žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ. Velikonočna živila verniki nesejo k žegnu, tj. blagoslovu velikonočnih živil.
Čas pred veliko nočjo radi izkoristimo tudi za spomladanska čiščenja. Čiščenja stanovanj oz. hiš, avtomobilov, kotičkov za hobije … Za vse kar je polno odvečne šare ali pa je zgolj potrebno napraviti red, se zdi primeren čas, da to napravimo. … in po veliki noči začnemo znova. Od začetka. Polni z neko novo energijo, morebiti novim upanjem ter vero v boljši jutri. Večina se skuša znebiti nepotrebnega, kar se je nabralo preko zime, ali pa preprosto narediti red ter dati prostor vsemu novemu, kar se obeta. Podobno bi bilo priporočljivo narediti s samim seboj, v smislu osebne prenove, čiščenja našega telesa ter lastne notranjosti. Marsikaj o čemer ponavadi zgolj razmišljamo in kar smo si tekom zime zastavili, lahko sedaj udejanjimo.
