Čas adventa je čas, ki označuje obdobje štirih tednov pred božičem. Adventni čas se tako prične s prvo adventno nedeljo štiri tedne pred božičem, ko prižgemo prvo izmed štirih svečk na adventnem venčku.
Cerkvena liturgija čas adventa označuje kot čas prihoda Jezusa Kristusa – obdobje v katerem naj Kristjani poskusijo najti možnost za pripravo na prihod Gospoda, ki prinaša upanje in kesanje. Krščanstvo poudarja, da je namen adventa trojen, in sicer naj bi se spominjali preteklosti, živeli v sedanjosti ter se pripravljali na prihodnost. Vernike tako med drugim poziva, naj čas izkoristijo za razmislek o svoji pretekli dobroti, o tem kaj bodo v prihodnosti storili, da bodo boljši, kot so bili do tega trenutka.
Verni ali neverni – čas adventa lahko v vsakem primeru izkoristimo za poglobitev vase, za umiritev, za pripravo na božični čas, pripravo na zaključek nekega obdobja, kot je na primer koledarsko leto, za razmislek o prihodnosti, o naših ciljih, vrednotah, o tem kaj si želimo v prihodnosti, kaj smo za to pripravljeni narediti, pa tudi o tem, kaj smo v zadnjem obdobju – npr. koledarskega leta – doživeli, dosegli, kaj nas je krepilo in kaj šibilo, kaj smo dobrega naredili, kaj bi ponovili in česa bi se najraje znebili.
Vse to in še več v smeri osebnega razvoja, v želji po dosaganju notranjega miru, ki je v adventnem času še pomembnejši, saj gre za čas, ko si te trenutke laže utrgamo, se posvečamo svojim najdražjim, družini in prijateljem.
Čas adventa naj ne bi bil čas, ko brezglavo dirjamo naokoli v iskanju najboljšega, najprimernejšega in najbolj oh-in-ah darila, ki naj bi osrečil naše najdražje.
Čas adventa raje pretvorimo v čas, ko si dejansko vzamemo čas za ljudi, ki so nam blizu, ko si utrgamo dragocene trenutke v drvečem ritmu vsakdana za vzpostavitev ali poglobitev pristnih odnosov. Skušajmo umiriti tempo življenja ter prebiti več časa tako, kot bi si želeli, da bi ga lahko vsak dan tekom leta.
Ni bistveno in najpomembneje, da svoje najdražje opremimo z najboljšim, največjim in najbolj sijočim darilom, ki bo izvor kratkotrajne sreče, kaj kmalu pa bo že pozabljeno. Podarimo jim nekaj več, nekaj kar ne bodo nikoli pozabili. Podarimo jim nas same – naš čas, naše veselje, našo dobro voljo … Bistvo adventa ni dirjanje za čudovitimi darili.
Bistvo adventa je v tem, da se spravimo sami s seboj, da razmislimo o preteklosti, da se pripravimo na boljšo prihodnost ter predvsem, da si damo priložnost, da živimo v sedanjosti. Umirjeno. Polno. Zadovoljno. Poglobljeno. Če nam to uspeva celo tekom celega leta in ne le v času adventa, toliko bolje – potem znamo živetii polno in doživeto.
Božič naj bi bil namenjen otrokom – otrokom vseh starosti. Za pripravo na čudežno vzdušje božiča potrebujemo otroško srce in oči, s katerimi bomo lahko gledali svetlo zvezdo repatico brez pomežika, potrebujemo otrokova ušesa, ki lahko slišijo marsikaj in to prenesejo brez jeze ali obupa.
»Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj« (Mr 10, 14b-15).
Foto: Pixabay
