Ste se že navadili na poletni čas ali vam pomik urnih kazalnikov ni najbolj pri srcu?
Zadnjo nedeljo v mesecu marcu se ure pomaknejo za eno uro naprej, s čimer se – tako kot v približno sedemdesetih drugih državah po celem svetu – pridružimo tistim, ki poznajo t. i. poletni čas oz. čas, v katerem nam je na voljo več dnevne svetlobe, kot sicer – kar tudi izhaja iz angleškega termina Daylight Saving time.
Poletni čas imamo od konca marca do konca oktobra, kar predstavlja več kot polovico leta. Na naših tleh poletni čas poznamo od leta 1982, ko se je začel uporabljati tak način premika ure. V Evropi je poznan in v uporabi povsod, razen v islandiji, prav tako ga poznajo v večini Združenih držav Amerike, Kanadi, južnejših predelih Južne Amerike, deloma v Aziji ter v pretežnem delu Avstralije (modra barva na sliki). Precej neuporabljan je v pretežnem delu Afrike, prav tako pa je tudi zajeten odstotek držav, kjer so poletni čas sicer uporabljali, ga pa več ne (oranžna barva na sliki).
Uvedba takšnega premika ure ima kar nekaj prednosti. Tako imamo več možnosti koristiti dnevno svetlobo, takrat ko sonce dejansko sije. Možnost imamo, da bolje izkoristimo dan in dnevno svetlobo za zunanje ali notranje aktivnosti, pri tem pa tudi prihranimo nekaj energije. Prav tako ima daljša izpostavljenost dnevni svetlobi vsesplošen pozitiven vpliv na naš organizem, med drugim ugodno vpliva tudi na absorpcijo vitamina D in posredno absorpcijo kalcija, kar krepi tudi naše kosti.
V času, ko se energetska vprašanja in vidiki varstva okolja nekako prebijajo na višjih mesta lestvice vrednot (ali bi vsaj bilo upravičeno pričakovati, da bi se), je takšna poteza zagotovo še toliko bolj dobrodošla, če izhajamo iz stališča, da takšni premiki urnih kazalcev dejansko pripomorejo tudi k temu.
Sicer pa obstajajo tudi nekateri argumenti proti takšnemu dejanju. Eden takšnih je tudi neugoden vpliv takšnega početja na posameznikov bioritem. Telo se namreč po dolgi zimi začne privajati na svetla jutra, ko je potrebno vstati, nato pa smo ob jutrih za kratek čas spet pahnjeni v temo, ki spominja na zimsko jutranje mrtvilo. Vremensko občutljivi ljudje takšne spremembe začutijo bolj, drugi jih morda sploh ne zaznajo, razen da premaknejo kazalce.
Prav tako pa nekatere raziskave tudi nakazujejo na to, da poraba energije zaradi poletnega časa ni nujno manjša. Ameriški znanstveniki iz Kalifornije so tako odkrili, da se spomladi sicer ustvarijo manjši energetski prihranki, toda več energije se porabi pozno poleti in jeseni, saj je potreba po ogrevanju v zgodnjih jutranjih urah večja, kot tudi uporaba klimatske naprave ob daljših popoldnevih in toplih poletnih večerih. Obstajajo tudi mnenja nekaterih, ki izpostavljajo, da je takšnih raziskav na splošno premalo in da vpliva premika ure ne poznamo dovolj iz vseh vidikov, tako kot bi to bilo potrebno.
Naj si bo upravičeno ali ne, zaenkrat urne kazalce premikamo tudi v Sloveniji, zato se temu preprosto moramo prilagoditi. Tudi pri najbolj problematičnih se biološki ritem temu sčasoma prilagodi in kot bi trenil se znova privajamo nazaj na »normalni« čas, ko v jeseni ure premikamo naprej.
