Koper, se je razvil na skalnatem otoku, ki mu Rimljani dajo ime Capris in je najbolj spremenil svojo podobo od treh obalnih mest. Do današnjih dni se tu izmenja kar nekaj vladavin in držav, ki mu dajo svoj pečat in tudi svoje ime: za Rimljane je Capris; v času papeža Gregorja I (l. 599) Insula Capraria (kozji otok), za Bizantince (sredina 6. do 8. stoletja) Justinopolis; za oglejske patriarhe Caput Histriae (glava Istre), Benečani pa ime spremenijo v italijansko obliko Capodistria, katere slovenska inačica je Koper.
Danes je Koper tako gospodarsko kot tudi turistično naravnano mesto, ki razvija kopališki, navtični, športni in nakupovalni turizem. Postal pa je tudi univerzitetno mesto.
MESTNO JEDRO
Ogled mesta lahko začnemo na južnem robu Prešernovega trga, kamor vstopimo skozi Vrata Muda, nekdanja mestna vrata in dolga stoletja edini vhod v mesto po kopnem, ohranjena v vsem blišču renesančnega duha. Levo od vrat je ostanek nekdanjega mestnega obzidja z manjšimi obokanimi vrati, desno pa cerkev sv. Bassa iz konca 16. stoletja, ki je zrasla na mestu nekdanjega hospicija. Biser trga, baročno okrašen Da Pontejev vodnjak iz 1666, zaključuje severno stran trga. Tu so se Koprčani nekaj stoletij oskrbovali s pitno vodo, ki je po lesenih ceveh, položenih na morsko dno, prihajala iz koprskega zaledja.
Sprehod nadaljujemo po Župančičevi ulici mimo baročne palače Carli, kjer se je leta 1720 rodil znameniti koprski enciklopedist Gian Rinaldo Carli.
Kmalu zavijemo desno in se čez nekdanje obzidje po stopnicah dvignemo v tipično srednjeveško Čevljarsko ulico (Callegaria), nekdaj najbolj prometno koprsko ulico, ki je že stoletja namenjena trgovcem in obrtnikom. Nekje na sredi, nas v zamiku ulice na desni strani preseneti palača Barbabianca iz 17. stoletja, z značilnim baročnim pročeljem, imenovana tudi »cameral«, zaradi sedeža davčne pisarne.
Pot nas vodi nato do središča mesta – Titovega trga (ex Platea Comunis), enega najlepših in najskladnejših trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. Dokončno je izoblikovan v 15. stoletju, obkrožen pa s stavbami posvetnega in cerkvenega značaja. Pretorska palača, mestna hiša v času Beneške republike, je najdragocenejši arhitekturni spomenik Kopra. Na zahodni strani sta Foresteria in Armeria, prvotno namenjeni bivanju gostov in skladiščenju orožja, združeni v enotno stavbo v 18. stoletju. Nasproti Pretorske palače se nahaja Loža, prostor koprskih meščanov, namenjen razpravljanju o mestnih zadevah. Vzhodni del trga zapira pročelje stolnične cerkve Marijinega vnebovzetja, zgrajeno v gotskem in renesančnem slogu, ob njej pa se dviguje impozanten mestni stolp, nekdaj ločen od stolnice. Ob severni strani stolnice se nahaja Rotunda Janeza Krstnika iz 12. stoletja, zgrajena v romansko-gotskem slogu, z dragocenimi freskami iz 14. stoletja, danes kapela Karmelske Matere božje.
Od Titovega trga je le korak do trga Brolo, prvega koprskega glavnega trga. Na sredini stojita kamnita vodnjaka iz konca 15. stoletja, kjer so se meščani oskrbovali s kapnico. Trg dobi sedanjo podobo v času baroka. S severne strani se vanj zajeda palača Brutti iz leta 1714, danes sedež Osrednje knjižnice Srečka Vilharja. Vzhodni del trga zapirata palača Vissich – Nardi in Fontico, nekdanja mestna žitnica, zgrajena 1392, desno od njega pa gotska cerkvica sv. Jakoba iz 14. stoletja. Južne strani trga (začetek Gallusove ulice) se dotika baročna palača Gravisi – Barbabianca iz leta 1710, kjer danes domuje Glasbena šola Koper, zaključuje pa ga škofijska palača.
Vrnemo se na Titov trg in nadaljujemo pot po Kidričevi ulici, ki se ponaša s pomembnimi stavbami. Proti sredini ulice se na levi strani dviguje baročna palača Belgramoni – Tacco iz 17. stoletja, danes sedež Pokrajinskega muzeja Koper. Od tu se spustimo navzdol po ulici, kjer se nam na desni strani pokaže baročna palača Totto ex Gavardo iz 18. stoletja. Pročelje ji krasi relief beneškega leva z odprto knjigo z nekdanje utrdbe »Levji grad«. Njej nasproti vidimo značilne meščanske hiše imenovane tudi »a gheffo« s poslikano fasado. Pot nas vodi nato mimo cerkve sv. Nikolaja iz konca 16. stoletja do Carpacciovega trga, ki se nam odpre na levi strani.
Trg krasi Carpacciova hiša, gotska stavba iz 15. stoletja, bivališče beneškega slikarja Benedetta Carpaccia, sina znamenitega Vittoreja, oba pa sta mestu zapustila bogato slikarsko dediščino. Na sredini trga si lahko ogledamo steber sv. Justine, ki so ga postavili v spomin na udeležbo Koprčanov v zmagoviti bitki proti Turkom pri Lepantu leta 1571. Pogled proti morju, nam delno zastira Taverna, nekdaj beneško skladišče soli, danes večnamenski prireditveni prostor.
NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK
122 hektarov veliko mediteransko mokrišče je izjemnega pomena, zaradi bogate favne in flore. Škocjanski zatok je polslana laguna, ki iz nekoliko globljega centralnega dela postopoma prehaja v območje muljastih tal, ki jih imenujemo tudi poloji.To so slana tla na katerih lahko uspeva samo določena vrsta rastlin in ena izmed teh so slanuše. Rezervat je pomemben dom posebnim vrstam ptic in rastlin. Na območju Škocjanskega zatoka so od leta 1999 evidentirali 132 vrst ptic.Na območju rezervata so popisali 37 vrst gnezdilk, 13 vrst je gnezdilo v neposredni bližini rezervata, 82 vrst pa so opazili le v obdobju preleta ali prezimovanja.
SOCERB
Najbolj znan je po gradu Strmec, ki stoji na robu več kot 300 metrske kraške stene. Od tu se ponuja čudovit razgled na Koprski in Tržaški zaliv.
Grad je bil v preteklosti dostopen le po dvižnih mostovih ter v skalo vklesanem hodniku. Danes je do gradu mogoč dostop tudi z avtomobilom. Na gradu je restavracija, na terasi pa je mogoča organizacija porok. V neposredni bližini je Sveta jama, edina podzemna cerkev v Sloveniji, v kateri je v kapnik vklesan kropilnik, stopnice nad njim pa vodijo na kor. Po legendi je v jami prebival tržaški mučenec sv. Socerb, ki je bil usmrčen leta 284. Ta znamenita izletniška točka je danes spremenjena v cerkev.
DOLINA DRAGONJE
Dolina Dragonje sodi v najlepše naravne znamenitosti slovenske Istre. Reka Dragonja, ki teče po istoimenski dolini je s svojimi številnimi pritoki ustvarila slikovite slapove in erozijsko aktivne meandre. Na pobočjih pa obiskovalce očarajo skrbno obdelani oljčni nasadi, vinogradi in drugo sredozemsko rastje. Iz kulturne dediščine velja omeniti zagotovo Kodarinov mlin (pod Koštabono) in Mazurinov mlin (pod Trsekom). Le teh je bila nekoč dolina polna.
POHODNIŠTVO
PARENZANA – POT ZDRAVJA IN PRIJATELJSTVA
Pot zdravja in prijateljstva je speljana po nekdanji ozkotirni železniški progi Parenzani, ki je povezovala Trst in Poreč in je bila 34 let osrednja komunikacijska vez med Istro in Srednjo Evropo. Pot prijateljstva zato, ker je nastala po skupni odločitvi slovenskih, italijanskih in hrvaških občin, skozi katere je nekoč vozila priljubljena Parenzana. Pot rekreacije pa ji pravimo zato, ker sto let potem, ko je po tej progi zapeljal prvi vlak, lahko sedaj rekreativci, pohodniki, kolesarji, tekači, športniki in vsi domačini in gostje, ki cenijo zdravo življenje in radi spoznavajo svoj kraj tukaj preživljajo svoj dopust. Pot vodi skozi stara mesta in naselja, enkrat tik ob morju, drugič med vinogradi in nasadi oljk, speljana je skozi kratke urejene tunele, prečka doline in se vzpenja preko gričev. Pot je razgibana in primerna za vsakogar, saj ni predolga niti prezahtevna, zato pa je zanimiva, raznovrstna in informativna. Ob progi je cela vrsta počivališč, kjer si lahko rekreativci oddahnejo pred nadaljevanjem poti in dobijo zanimive informacije.
EVROPSKA PEŠPOT E6
Evropska pešpot E6 povezuje Slovensko obalo celo z daljno Finsko. Njena trasa gre z Velikega Snežnika v Ilirsko Bistrico in dalje proti Rupi, mejnemu prehodu s Hrvaško, slovenska varianta pa je podaljšek, ki se iz Ilirske Bistrice odcepi proti Strunjanu. Proti slovenski obali se pohodnik spusti s Slavnika v Podgorje. Čez Kraški rob sestopi pri Podpeči, se vzpne do Kubeda, obišče istrske vasi Marezige, Pomjan in Šmarje ter prek Gažona in Jagodja doseže Strunjan.
KOLESARJENJE
DEBELI RTIČ – ANKARAN – KOPER – IZOLA – STRUNJAN – PORTOROŽ – SEČA – SEČOVLJE
Klif Debelega rtiča je zavarovan kot naravni spomenik. Kolesar do njega pride po makadamski cesti. Dalje se pelje po asfaltni cesti, ki prihaja z mejnega prehoda Lazaret proti ankaranskemu križišču. Prometnemu vozlu se izogne tako, da zavije desno na stransko cesto pri oznaki za Bertoke. Po cesti, vzporedni z glavno, se kolesar pripelje do Semedele, kjer ga kolesarska steza varno pripelje na obalo. Do Izole kolesari ob obalni cesti in nato po stari cesti skozi Izolo. Na koncu ga čaka še vzpon do obvoznice. Lahko si izbere tudi varianto prek Belvederja z nekoliko bolj zahtevnim vzponom.
Obvoznico kolesar prečka in na drugi strani ujame ozko asfaltno cesto, ki se spušča proti Strunjanu. Nato le-ta zopet prečka glavno cesto in se zapelje do strunjanskega avtokampa. Zapelje skozi podvoz pod glavno cesto in prikolesari do osvetljenega predora. Na drugi strani se znajde v Portorožu.
KULINARIKA
Posebno pozornost velja posvetiti specifični kulinarični in vinski ponudbi koprskega prostora.
Glavna značilnost istrske oz. koprske kuhinje je več kuhanih kot pečenih jedi, precej začimb, veliko rastlinja in uporaba vinskega kisa ter masti in oljčnega olja. Slednje je bilo vedno pomembna sestavina pri kuhanju in zabeli. Kraji ob morju so večinoma pripravljali izključno ribje jedi. Prehrana ljudi revnega koprskega zaledja je bila razdeljena na obroke, ki so sledili dnevnim opravilom. V času košnje, žetve, kopanja, pletve, striženja in vezanja trt in trgatve, je bil zajtrk pripravljen z obilnejšo in močno hrano (kislo repo v kozici s šunko, krompir v kozici s klobaso ali ocvirki, klobase z jajci), ki je dajalo moč za težka dela. Za kosilo je bilo kot ponavadi mineštra s koščkom svinjine ali polenta s “šalšo”, večkrat pa je bila prisotna tudi jota, bobiči, ječmen ali ričet. Za večerjo pa so pripravljali različne testenine z golažem, lahko tudi “frtaja” z jajci. Težka opravila pa so vedno zaključili s petjem ob kozarcu dobrega vina.
Za najbolj pristen kulinarični užitek pa od novembra do junija poskrbijo osmice, ki jih je v koprski okolici veliko. Pridelovalec lahko organizira le eno osmico na leto, ki traja največ osem dni. Na njej ponudi vino lastne izdelave, hladne narezke, oljke, sire, kuhane klobase, doma pečen kruh, vloženo domačo zelenjavo in še in še. Zelo dobro obiskan pa je tudi praznik refoška v Marezigah, ki ga prirejajo konec maja.
Osmica Jakomin pod frasko
Kubed 57 A, 6272 Gračišče
Osmica Štok
Marezige 20, 6273 Marezige
Izletniška kmetija-osmica Krmac
Arjol 3, 6000 Koper
Turistična kmetija Lukač
Montinjan 1B, 6273 Marezige
Turistična kmetija Škrgat
Hrastovlje 49, 6275 Črni Kal
Vinska klet Babič
Babič Sandi
Babiči 42, 6273 Marezige
Bržan Vilij
Marezige 76, 6273 Marezige
PRIDELOVALCI OLJČNEGA OLJA
Agapito Ivan
Spodnje Škofije 15, 6281 Škofije
Bošnjak Franjo
Kolomban 8C, 6280 Ankaran
Jakomin Darko
Potok 4, 6276 Pobegi
Nizkocenovni letalski prevozniki
Nizke cene letalskih prevoznikov zagotovo privabijo marsikoga, vendar pa nas nato vedno zmotijo visoki davki in nerazumljive pristojbine. Verjetno se...