Jesenski dnevi, ki počasi krajšajo dneve in prinašajo mraz, so pravšnji za dolg sprehod v naravo. Izkoristimo ta čas, še predenj nas mraz popolnoma zakoplje v naša domača gnezdeca. Pojdimo v gozd po kostanj!
Kostanji so odličen razlog za odhod v naravo, če za tak »podvig« pač potrebujemo nek dober razlog. Izlet z družino, druženje s prijatelji, rekreacija … Z nekaj gibanja boste naredili veliko dobrega zase in tistih nekaj kostanjev, ki jih boste po lastnem nabiranju tudi varno pospravili v svoj želodček, se ne bo pretirano poznalo na vaši liniji.
Kostanji sicer niso nizkokalorični obrok, ki bi bil primeren za pozne večerne urice, saj gre za živilo, ki vsebuje približno 885 KJ (210 kcal) na 100 gramov, pa kljub temu ne dosegajo vrednosti nekaterih oreščkov, ki lahko (v povprečju) za 100 gramov dosežejo celo trikratno omenjeno vrednost vsebnosti kalorij pri kostanjih.
Sestavljajo jih predvsem ogljikovi hidrati – preko 40 odstotkov, pa tudi beljakovine – okoli 3 odstotki, približno za 2 odstotka pa je maščob. Kostanji so tudi relativno dober vir kalija in magnezija ter vitaminov B, C in E, prav tako pa tudi folne kisline.
Kot osnovno jed so kostanje poznali že pred prinosom krompirja v naše dežele, kasneje pa so jih slednji bolj kot ne izpodrinili. Le še redki kostanje dejansko v kuhinji uporabljajo več, kot le ob posebnih prilikah, kot so kostanjevi pikniki ipd. – s kuhanimi, pogosteje pa pečenimi kostanji.
Prvotni izvor kostanjev predstavlja Mala Azija, danes jih je možno najti širom Evrope, v severni Ameriki, na Japonskem in Kitajskem … Večja področja gojenja se nahajajo predvsem v Italiji in Španiji. Čas pobiranja kostanjev je obdobje od septembra pa vse do konec oktobra.
Čeprav bi morda marsikdo mislil, da bodo nabrani lahko na pripravo in uporabo kar nekaj časa počakali, je priporočljivo, da kostanjev piknik organiziramo kaj kmalu po tem, ko smo jih nabrali. Višek lahko shranimo tudi v zamrzovalnik.
Pripravljamo jih lahko kuhane ali pečene, kot samostojno specialiteto ali pa tudi kot kombinacijo z drugimi živili (kostanjev pire, kostanjevo polnilo ipd.). Ko kuhamo ali pečemo kostanje v lupini, jih je predhodno potrebno obdelati, in sicer je predvsem v primeru slednjega treba vanje narediti majhne zarezice. Pečemo jih lahko na prostem ali tudi v kuhinjski pečici – takrat je smiselno v pečico dodati nekaj tekočine v posebno (pečici primerno) posodo, da se ne bodo povsem izsušili.