Vid začne pešati nekje po štiridesetem letu. Spremembe se čutijo predvsem pri ostrini vida, prilagoditvi temno-svetlo, videnju barv, vidnem polju in prostorskem gledanju.
Obstranski pojav staranja se kaže z nastopom sivo-rumenega kroga, ki ga opazimo okrog petdesetega leta. Popolnoma izpopolnjen je okoli petinpetdesetega leta. Sledi lahko ovira vidnega roba, saj skozi ta krog prodre le difuzna svetloba. Vidno polje je tako lahko zmanjšano tudi na 120 stopinj. Šarenica je pigmentirana mišica, ki določa količino svetlobe, katera končno doseže mrežnico.
Kot starostni pojav lahko pazimo tudi selitev pigmentov, ki so odgovorni za obarvanje šarenice. Ti se selijo na zunanje dele šarenice, to pa povzroči razkropitev sprejete svetlobe. Zaradi anatomske zgradbe mrežnice se v starosti lahko pojavi še posebna občutljivost na ostro svetlobo in fluorescentne barve. Pomembne spremembe kaže tudi očesna leča. Zmanjšanje elastičnosti leče vodi k daljnovidnosti, ki se v glavnem pojavi v starosti med štiridesetim in petdesetim letom ter se kaže v zmanjšanih sposobnostih opazovanja bližnjih objektov. Če je bližnja točka pri desetih letih še 10 cm pred očmi, se pri sedemdesetih lahko oddalji na približno meter od oči.
Poleg starostnih dejavnikov za slabšanje vida, so tu še številne bolezni, ki dodatno napadejo vid. Toda nikar se ne ustrašimo. V kolikor težave ugotovimo pravi čas in ukrepamo, lahko vid ohranimo, morda pa celo izboljšamo.
Videnje barv
Posamezne barve vidimo na podlagi različnih lomov svetlobe in različnih valovnih dolžin svetlobe. Zmožnost videnja barvnih tonov se s starostjo zmanjšuje. Vzrokov je lahko več, saj leča ne prepušča več dovolj svetlobe. Prav tako se leča v starosti obarva vedno bolj rumeno. Prav zato imajo starejši ljudje večje težave zaznati modre in zelene tone barv (kratki valovi) kot pa rdeče in rumene (dolgi valovi). Z leti postaja razlikovanje med modro in zeleno barvo še posebej težavno.
Intenzivnost svetlobe
Starejši ljudje potrebujejo svetlejšo osvetlitev, da bi zaznali enako ostrino vida kot mlajši. A to ne pomeni generalno povečanje osvetlitve prostora, saj je oko starejših zelo občutljivo na blišč.
Človeško oko redno reagira na ostro svetlobo in na svetlobne kontraste. Ostra svetloba vodi k redukciji vizualne efektivnosti. Tudi spoznavanje podrobnosti na ekstremno svetli podlagi ali ozadju povzroča starejšim vidne težave.
Prostorsko gledanje
K prostorskemu gledanju štejemo poleg zavedanja prostora tudi zaznavanje gibanja. Hitrost dojemanja mimoidočih objektov je lahko v visoki starosti zmanjšana tudi do 60 odstotkov. Ta ugotovitev je povezana tudi z ugotovitvami o hitrosti obdelovanja informacij starejših. Pomembno pri prostorskem gledanju je tudi, da se zaradi popuščajoče elastičnosti mišic, pojavljajo ovire pri premikanju oči. Predvsem premikanje oči navzgor omejuje vidno polje. Starejši ljudje, tako s težavo zaznajo stvari nad normalnim vidnim poljem.
Hitrost posredovanja informacij
Zagotovo ne smemo spregledati dejstva, da starostno pogojene ovire povzročijo težave pri prehitrem posredovanju informacij. Hitro posredovane vizualne dogodke lahko mlajši ljudje brez težav sprejmejo in obdelajo, medtem ko pri starejših le-to povzroči raztopljene informacije. Pomeni, da potrebuje starejši živčni sistem več časa, da si opomore med posameznimi sprejemi.
Tudi sami lahko veliko storite za svoje oči. Določeni vitamini in minerali lahko ščitijo mrežnico. Če se odpoveste kajenju boste storili veliko dobrega svojim očem. Čeprav se sliši zelo nenavadno, pa včasih koristi tudi rahlo zategnjena kravata, da ne pride do bolezni oči.
Viri: Kölzer Brigitte: Senioren als Zielgruppe, Meyer-Hentschel: Das goldene Marktsegment
