Najnovejši rezultati raziskav možganov so pokazali, da se lahko natreniramo biti srečni. Vse kar moramo sami storiti je, da dnevno poskrbimo imeti razlog za veselje. Vse ostalo praktično deluje samo od sebe.
Ko je človek v veselem razpoloženju, je določen del možganov zelo aktivnih. Eksperiment je dokazal, da je bil ta del možganov zelo omrežen, če so se poskusne osebe štirinajst dni vsaj eno uro dnevno nahajale v veselem razpoloženju.
Razvejanost nevronov se bistveno zgosti. In bolj kot je izrazit del pozitivnih čustev v možganih, lažje in intenzivneje prihajamo v razpoloženje veselja. Tako lahko potegnemo primerjavo z mišicami, kjer je sposobnost povezujemo s treningom.
In slednje nam lahko da tudi misliti: tudi za negativna čustva je v možganih poseben center. In tudi to področje lahko »natreniramo« – prav to pa se pogosto zgodi pri številnih ljudeh. Z negodovanjem, izpostavljanjem težav, tarnanjem se ta del dnevno trenira. Žal tudi tukaj velja: bolj kot je ta center natreniran, lažje in hitreje pademo v ta negativna čustva. Kdor se pogosto jezi, potrebuje le minimalni vzrok, da se bo razjezil, saj je njegov center za jezo zelo dobro natreniran.
Ti izsledki raziskav so lahko dobri za vse nas. Poskrbite dnevno, da se boste smejali, da boste uživali in se veselili. Na ta način trenirate vaše sposobnosti sreče. Pogosteje kot boste to počeli, lažje boste padli v ta čustva ugodja.
Uživajte tukaj in zdaj. Obstaja nešteto možnosti, npr. otroški smeh, okus svežega grozdja, pogled na orhidejo, srečanje s starim prijateljem …
Naš spomin vsakodnevno vse prevečkrat koleba med preteklostjo in prihodnostjo. To nas ovira pri doživljanju dobrih čustev. Sreča je namreč emocija sedanjosti in jo lahko doživljamo le trenutno.
Pri tem se moramo vedno znova spraševati: kaj je pomembno? Kaj je pomembno za naše življenje? Velik avto ali preživeti več časa z otroci? Imeti še večje stanovanje ali več časa za prijateljstva?
Sreča namreč ni velik dogodek v našem življenju, ampak seštevek veliko drobnih srečnih trenutkov.
