Ste opazili, da večino dvorišč starejših slovenskih hiš krasi oreh? Navada sajenja teh mogočnih dreves prihaja iz časa starih Slovanov, ko so verjeli, da nas zanje sveto drevo varuje pred nesrečo. S številnimi dobrimi lastnostmi pa si to tradicionalno drevo zasluži častno mesto tudi v modernejših vrtovih.
Oreh sodi med najstarejša sadna drevesa, saj so njegove plodove naši predniki uživali že pred 9.000 leti. Navadni oreh izvira iz pokrajin z zmernim podnebjem v zahodnem delu srednje Azije, v južno in srednjo Evropo pa smo ga razširili načrtno. V Sloveniji ga poznamo predvsem kot sadno drevo, posamezna orehova drevesa pa lahko najdemo tudi v gozdu. Najbolj mu ustrezajo področja z blagim podnebjem in dolgo vegetacijsko dobo. Za uspevanje potrebuje mineralno bogata, globoka, sveža in rahla tla, zadovoljen pa je tudi na apnencu.
Primerne sorte za domači vrt
Ko se odločamo za sajenje oreha, je zelo priporočljivo posegati po sortah iz sadnega izbora, saj so vanj uvrščena drevesa, ki so se na testiranjih v Sloveniji dobro obnesla. Največjo nevarnost za oreh predstavlja spomladanska pozeba, zato je pozno brstenje – konec aprila ali začetek maja – prvi kriterij za izbiro sorte. V sadnem izboru za Slovenijo 2006 so na seznam A uvrstili naslednje sorte: Franquette, Elit, Fernor, Fernette, Lara in G-139. Zanje smo lahko prepričani, da so našim vremenskim in talnim razmeram najbolje prilagojene, priporočljivo pa je, da posadimo vsaj dve različni sorti, saj si tako zagotovimo boljšo oplodnjo.
Sajenja rastlin z golo korenino se lahko lotimo od novembra do aprila, v lonce pa lahko sadimo vse leto. Ko izbiramo sadike, se prepričamo, da nimajo poškodovanega koreninskega spleta, da bodo lahko imele že prvo leto po sajenju dovolj bujno rast. Izberemo bolj zavetno lego, in ker najbolje uspevajo na prepustnih in z organsko snovjo bogatih tleh, jim pred sajenjem dodamo dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet. Ob sajenju upoštevamo, da lege, kjer lahko pride do zastajanje vode, niso primerne, saj tega oreh ne prenaša.
Kako vzpodbudimo uravnoteženo rast
Prvo leto po sajenju odstranimo dva do tri brste tik pod vrhnjim, a le v času brstenja. S tem bomo vzpodbudili rast poganjkov iz niže ležečih brstov, brez posega pa bi se razvili samo najviše ležeči brsti. Ko poganjki dosežejo dolžino približno deset centimetrov, odstranimo tiste, ki rastejo preblizu skupaj. Tako oblikujemo ogrodne veje, ki rastejo v dovolj veliki razdalji druga od druge.
Naslednja leta postopamo podobno. Zimska rez naj bo minimalna (odrežemo le prebujen vrh do niže ležečega šibkeje rastočega poganjka). Za rez orehov velja pravilo, da se izogibamo rezi starejših vej. Če pa moramo drevo vseeno rezati, rano obvezno zamažemo s kakovostno naravno cepilno smolo, ki preprečuje, da bi okužbe prišle v drevo.
Vsestransko uporaben
Oreh je vsestransko uporabna drevesna vrsta. Njegovo seme je pomembno živilo, ki po energijski vrednosti (2724 kJ/100 g) in vsebnosti nenasičenih maščob (50 do 70 odstotkov) prekaša druge vrste. Poleg tega daje tudi večji pridelek na površino kakor druge kulture, eno drevo v letu obrodi kar 100 do 150 kilogramov orehov. V kozmetiki ga uporabljajo za izdelavo mila, v srednjem veku pa je služil za izdelavo slikarskih oljnih barv. Iz zelenih lupin lahko pripravimo likerje, v nekdanji Sovjetski zvezi pa so iz njih in listov pridobivali vitamin C, saj ga vsebuje kar deset do tridesetkrat več limona. Zunanje lupine, liste in lubje lahko uporabljamo za rjavo do rjavo rdeče, skupaj z modro galico pa za črno barvanje tkanin, lesa in las. Orehovo drevo in njegovi listi odganjajo mrčes, mravlje, uši in plevel, izven gozda pa ima tudi varovalno in estetsko vlogo.
Okusne orehove potice
Najbolj znana stvar, na katero najprej pomislimo ob priklicu oreha, je zagotovo orehova potica, pečena v glinastih modlih v krušni peči in nadevana s sočnim in slastnim nadevom. Slednjega so včasih pripravljali tako, da so suho sadje v krušni peči še dodatno posušili, nato pa nesli v mlin, da ga je mlinar zmlel v moko. Na ta način pripravljeno sadno moko so nato zmešali z razpuščenem maslom in medom, ki je nadomestil sladkor.
Iz arhiva Kluba Gaia, strokovnjaki Kluba Gaia
Kliknite na www.klubgaia.com in preberite še več praktičnih nasvetov za vrtnarska opravila.
Foto_ pixabay
