Verjetno ste že slišali, da je tudi v vaši bližini kakšnega nepazljivega človeka zadela strela. Neprevidnost se lahko konča zelo tragično.
Zatočišče poiščimo najkasneje takrat, ko med bliskom in gromom mine manj kot 30 sekund. Takrat je nevihta resnično nad nami. V osnovi velja: veliki ali visoki objekti bodo prej zadeti od strele, kot manjši objekti. Izogibajmo se torej takšnih objektov, ko nas zajame nevihta.
Kje smo varni?
Najbolj varni smo v stavbah s strelovodom, v predorih, v avtomobilih, v vagonih vlaka … Varni smo tudi v zgradbah brez strelovoda, le da se tukaj zadržujmo sredi stavbe, zaprimo okna in vrata in se vsaj en meter oddaljimo od električnih naprav. Ne uporabljajmo stacionarnega telefona.
Na prostem smo pravzaprav povsod izpostavljeni možnostim udara strele. Če nas nevihta ujame tako, potem bodimo previdni in se vsaj dva metra oddaljimo od bližnjih objektov – dreves, skal … Če v bližini nikjer ne najdemo varnega zatočišča, potem se otresimo vseh predmetov nad telesom (dežniki, orodja, športni rekviziti).
Kje je še posebej nevarno?
Nekateri kraji še posebej privlačijo strele. Sem prištevamo vrhove gora, plezalne stene, nevarovane strešne terase, športna igrišča in bazene, vozila brez pločevinaste strehe, kot so kabrioleti, motorji, kolesa in majhni čolni.
Prva pomoč pri udaru strele
Četudi pri človeku, ki ga je zadela strela ne prepoznamo zunanjih poškodb, je njegovo življenje lahko ogroženo.
Hitro je potrebno postaviti diagnozo:
• pri izgubi zavesti: osebo spraviti v stabilen bočni položaj
• poklicati reševalce
• kontrolirati srčni utrip
• če oseba ne diha: poklicati reševalce in takoj pričeti z oživljanjem (srčna masaža in umetno dihanje usta na usta) dokler oseba ne začne z dihanjem.
Če imamo na razpolago defribilator, lahko z njim preverimo ritem srca ponesrečenca in po potrebi uporabimo elektošok. Prej ko uporabimo defribilator, večja je verjetnost za preživetje brez telesnih in duševnih posledic.
Foto: pixabay
