»Kako pa je letos kaj z gobami? Ali rastejo?«
»A res? Pol košare ste nabrali? Ja, kje ste jih pa nabirali, saj smo tudi mi zadnji vikend bili v gozdu pa smo našli le tri lisičke.«
Ste tudi vi pogosto priča takšnih ali drugačnih dialogov, katerih tematika je sezona gob? Tako se marsikdo namreč sprašuje predvsem kdaj in kje. Ja, je že tako, da nekateri ljudje to pač preprosto vedo. Med slednjimi so zagotovo strastni gobarji, ki vedo, kdaj je pravi čas za nabiranje gob, katere so užitne, kam se podati za najboljšo bero ter kako jih najbolj slastno pripraviti.
Občasni gobarji in tisti, ki so to šele želijo postati, pa morajo biti že veliko bolj previdni in organizirani, če želijo gobarski pohod zaključiti uspešno. Seveda pa tu in tam kak srečnež najde užitno in slastno gobo tudi kar tako.
Za vsakega nekaj, a začetniki morajo biti zagotovo previdni, kajti v Sloveniji raste ogromno različnih vrst gob, menda naj bi jih bilo celo preko 2.000 vrst.
Predvsem čisti začetniki se pogosto sprašujejo, kako se lotiti zadeve, da bo izkupiček čim uspešnejši, pri tem pa ne tvegati lastnega zdravja, kaj šele življenja. Če gob ne poznamo, je pametno, da se podviga lotimo v sinergiji s kom, ki je izkušenejši in ki pozna katere gobe so užitne, katere pogojno užitne, katere pa strupene in celo smrtno nevarne. Morda kdo poizkusi tudi s kakšnim dobrim gobarskim vodnikom, kar tudi ni slabo izhodišče, a je vsekakor manj zanesljivo, pa še družabna komponenta je močnejša v prvem primeru. Izpostaviti je potrebno prvo in najpomembnejše pravilo, po katerem se mora vsak gobar zavedati, da je gobo, za katero nismo povsem prepričani, ali je prava, užitna in dejansko tista, za katero jo imamo, bolje pustiti kar tam, kjer smo jo našli, ter poiskati takšne za katere smo prepričani, da so užitne in prave.
Med najbolj znanimi užitnimi gobami v Sloveniji zagotovo prednjači jurček. Sicer pa med najbolj znane užitne gobe sodijo še jesenski in poletni goban, karzelj, užitna sirovka, dežnik, travniški kukmak, navadna lisička, mavrah. Imena se ponekod tudi razlikujejo, marsikomu je med bolj znanimi kakšna druga goba, spet drugi zanjo morda še nikoli niso slišali.
Med najbolj strupene gobe pa sodijo vsakomur dobro znane mušnice – predvsem zelena, rdeča, panterjeva in pomladanska, pa tudi vražji goban in karbolni kukmak.
Da se v gozd ne boste podajali na lastno pest in v dvomih se pred tem poučite o vrstah gob. Za dobrimi vodniki lahko povprašate v vsaki knjižnici, nekaj napotkov vam ponujamo v nadaljevanju:
– Gobe, Viktor Petkovšek, Ivan Stanič, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965.
– Nabirajmo užitne gobe, Poler Anton, Ljubljana: Kmečki glas, 2004.
– Veselo po gobe, Poler Anton, Celovec: Mohorjeva, 2002.
– Žepni gobarski vodnik, Edmund Garnweidner, Ljubljana : Cankarjeva založba, 2005.
– Naše gobe, Arzenšek B., Tratnik B., Malovrh B., Ljubljana : Modrijan, 2002.
– Andreas Gminder, Tanja Böhning, Katera goba je to?, Olševek: Narava, 2008 (Novi vodnik).
