20. oktober 2009 je minil v duhu svetovnega dneva boja proti bolečini – posvečen je bil obravnavi maligne bolečine.
Maligna bolečina je bolečina, s katero se soočajo bolniki z rakom. V Sloveniji trpijo za maligno bolečino približno trije odstotki prebivalstva, vendar je prizadetih bistveno več, saj z bolnikom največkrat trpijo tudi njegovi najbližji.
Bolniki, ki trpijo za maligno bolečino, lahko poiščejo pomoč v protibolečinskih ambulantah in niso podvrženi čakalnim dobam. Trenutno deluje 13 protibolečinskih ambulant v bolnišnicah in dve zasebni koncesijski. Protibolečinske ambulante so koordinator med bolnišničnim in domačim zdravljenjem. Bolniki, ki kljub bolezni bivajo doma, prihajajo v protibolečinske ambulante le na pregled.
Bolnike z maligno bolečino najpogosteje obravnavajo zdravniki anesteziologi, vse pogosteje pa se v zdravljenje bolečine vključujejo tudi nevrologi, fiziatri in nevrokirurgi. Na ta način se k bolniku pristopa interdisciplinarno. Strokovno in organizacijsko nad izvajanjem zdravljenja bolečine bdi Slovensko združenje za zdravljenje bolečine.
Zdravniki, ki zdravijo bolnike z maligno bolečino, ugotavljajo, da v Sloveniji še vedno preveč bolnikov trpi zaradi maligne bolečine. Za zdravljenje bolečine je zelo pomembna prava komunikacija med bolnikom in zdravnikom, saj je doživljanje bolečine osebno. Enako stopnjo bolečine bolniki zelo različno prenašajo.
Bolnikom je za izražanje bolečine na voljo lestvica VAS (vizualna analogna skala), ki omogoča individualno merjenje bolečine in ustrezno komunikacijo z zdravnikom. Ta deset stopenjska skala je že nekaj časa na voljo tudi v Sloveniji. Z njeno pomočjo bolniki zdravniku sporočajo svojo bolečino. To zdravniku pomaga pri izbiri in odmerjanju zdravila za lajšanje bolečine. Lestvica je na voljo tudi na www.merjenjebolecine.si.
Zdravila za zdravljenje bolečine so določena v smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ter smernicah za zdravljenje maligne bolečine. Poglavitno zdravilo za zdravljenje maligne bolečine so opioidni analgetiki, v kombinaciji z drugimi zdravili za zdravljenje nevropatske bolečine. Zdravniki se odločajo tudi za druga zdravila, ki delujejo v smislu analgezije, vendar niso analgetiki. Medicina priporoča tudi druge metode lajšanja bolečine kot so akupunktura, transkutana elektro stimulacija in druge metode fizioterapije.
Glede na to, da bolezen rak poseže v vse plati bolnikovega življenja, v njegov vsakdan, torej v družino in širšo socialno mrežo, kariero, preživljanje prostega časa, je pomembna tudi psihosocialna obravnava bolnika.
Bolniki kljub diagnozi raka lahko danes kljub težki bolezni živi kakovostno življenje, predvsem pa se lahko izogne trpljenju zaradi bolečin. Pomembno je, da svojo bolečino ustrezno sporoča zdravniku in sodeluje v predpisanem zdravljenju.
prim. mag. Marija Cesar Komar, dr. med., Slovensko združenje za zdravljenje bolečine ter Vanja Badovinac, Entrapharm