Knjiga razpada italijanskega povojnega strankarskega sistema in politični vzpon Silvia Berlusconija.
Tri največje italijanske zasebne televizijske postaje, največja marketinška agencija v državi, največja založniška hiša, najbolje prodajani italijanski politični tednik, nacionalni in lokalni dnevni časopisi, zavarovalnice, filmska produkcija in distribucija, gradbeno podjetje, prvoligaški nogometni klub – Silvio Berlusconi je eden najbogatejših ljudi v Italiji.
Kaj je omogočilo njegov hitri preskok od zidarja do milijonarja? Zakaj so njegovi podjetniški začetki zaviti v temo, njegova podjetniška preteklost pa v Italiji prepovedana tema?
Kako se je povzpel na politično prizorišče in postal premier z najdaljšim stažem v zgodovini italijanske republike?
Kaj pomeni živeti v državi, kjer ima predsednik vlade, ki je hkrati premožen lastnik medijev, neomejeno oblast in nadzor tako nad politiko kot nad javnim mnenjem?
Zakaj nudijo italijanske cerkvene oblasti Berlusconiju tiho zavezništvo, kljub nenehno novim moralnim škandalom? Še pomembneje, zakaj so mu podporo že trikrat namenili italijanski volivci, kljub številnim škandalom, sumom podkupovanja, finančnim poneverbam in nezakonitemu financiranju? Zakaj doživlja rekordno priljubljenost med Italijani, ki sta jim leta gospodarske stagnacije in svetovna gospodarska kriza življenjski standard, ki ga so bili vajeni, krepko znižala?
Knjiga Mojce Širok, Zadnji rimski cesar, je zgodba o človeku z denarjem in mediji, ki dobi politično moč, in to v državi s krhko demokratično tradicijo, klientelističnim družbenim sistemom in neurejeno medijsko zakonodajo. Je zgodba, ki nam omogoča postaviti vzporednice z našo slovensko družbo, kjer nam niso neznane želje nekaterih političnih in gospodarskih mogotcev, ki bi si radi podredili Slovenijo. Je opozorilo, da ne smemo dovoliti, da bi se gospodarska, politična in medijska moč zgostila v rokah ene same osebe ali majhne peščice posameznikov, saj se prevelika moč prej ali slej zlorabi.
Založba: Finance
152 strani
