Naj se še tako trudimo, maščobam se v vsakdanji prehrani enostavno ne moremo izogniti. Sicer pa to niti ne bi smel biti naš namen. Velikokrat pogovorno rečemo, da ne bomo več jedli mastne hrane. A trditev, četudi bi nam jo nekako uspelo izpeljati, bi bila pravilna samo delno. Niso namreč vse maščobe tudi »slabe« maščobe. Gre za sestavni del naše prehrane, ki ga nikakor ne smemo popolnoma izključiti iz naših prehranjevalnih navad. Pomembno pa je, da vemo, katere maščobe so bolj »zdrave«, katerih bi morali našemu organizmu privoščiti več in katerem se, kolikor se le da, izogibati.
Če vzamemo pod drobnogled našo malo državico, lahko kaj hitro ugotovimo, da so nekako še v najboljšem položaju Primorci. Njihova prostorska umeščenost ob obali jim omogoča drugačen način prehranjevanja in na njihovem jedilniku se večkrat znajde morske hrana, v veliko večji meri tudi uporabljajo oljčno olje – še posebno, če primerjamo s severovzhodnim delom države, kjer je uporaba bučnega olja večja. Statistično gledano je v Primorju bistveno manj bolezni srca in ožilja, kot drugod po Sloveniji.
Zanimive so tudi raziskave, ki so pokazale, da so bolezni srca in ožilja med Eskimi na Grenlandiji skoraj neznane, čeprav se prehranjujejo s hrano, bogato z maščobami. Nasprotno pa se pri Eskimih, ki živijo na Danskem število primerov bolezni srca in ožilja ne razlikuje bistveno od števila teh primerov bolezni pri Dancih. Razloge gre iskati v tem, da so prevzeli tamkajšnje prehranske navade. Grenlandski Eskimi tako zaužijejo precej več severnomorskih rib, ki vsebujejo veliko nenasičenih maščobnih kislin omega-3.
Skrivnost se torej skriva v načinu prehranjevanja. Ne glede na to, v katerem koncu domovine se že nahajamo, pozorni bi morali biti na to, da bi naša hrana vsebovala ustrezne količine omega-3 nenasičenih maščobnih kislin. Bogat vir teh se nahaja v prehrani, ki je predvsem bogata z oljčnim oljem in ribami, kot so na primer skuše, tune, sardine in losos. Pomemben delež lahko prispevajo tudi prehranska dopolnila z vsebnostjo ribjega olja, ki pa naj bodo predvsem kakovostna in skrbno izbrana. Pri izbiri takih dodatkov naj imajo prednost predvsem takšni z zadostno vsebnostjo vitamina E, ki izboljša izrabo teh kislin v telesu.
Nenasičene maščobne kisline omega-3 so dolgoverižne maščobne kisline z več dvojnimi vezmi. Veliko jih vsebujejo nekatere vrste severnomorskih rib, kar je posledica njihove posebne prilagojenosti na hladno okolje. V naši običajni prehrani je teh maščobnih kislin zelo malo. Običajna prehrana Slovencev vsebuje zelo malo teh maščobnih kislin. Zaradi tega kot dodatek k prehrani lahko jemljemo kapsule s tkivnim oljem severnomorskih rib, ki je bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami omega-3.
In kakšen je dejanski vpliv nenasičenih maščobnih kislin na zdravje? Na prvo mesto je treba postaviti dejstvo, da zmanjšuje nevarnosti angine pektoris in srčnega infarkta. Nenasičene maščobne kisline omega-3 zmanjšujejo količino trigliceridov in holesterola v krvi ter zlepljanje krvnih ploščic (trombocitov). Nekoliko znižujejo tudi zvišan sistolični in diastolični krvni tlak. S tem zmanjšujejo poapnenje žil (aterosklerozo) in njegove posledice. Prav tako pa je delovanje nenasičenih maščobnih kislin omega-3 koristno tudi pri številnih drugih boleznih. Nenasičene maščobne kisline omega-3 pomembno vplivajo na ustvarjanje biološko aktivnih snovi, ki z zapletenim mehanizmom delovanja učinkujejo na zlepljanje krvnih ploščic (agregacijo trombocitov), tonus krvnih žil in vnetne procese. Posledica tega je zmanjšano zlepljanje krvnih ploščic, razširjanje malih krvnih žil in zaviranje vnetnih procesov.
Kava ali koencim Q10? Psihostimulans ali pristna celična energija?
Staranje je zapleten biološki proces, ki ga pospešujejo prosti radikali. Ti so na celični ravni odgovorni za okvaro mitohondrijev ‒...
