Vas mika sprehod v naravo? Bi se podali v gozd, pa vam je ob misli nanj tesnobno pri srcu, saj se vam zdi, da na vsakem koraku na vas preži nevarnost? Vas je strah klopov in posledic, ki jih lahko prinesejo v vaše življenje? Preberite več o majhnih nadlogah, ki si zaslužijo vso pozornost.
Klopi nas ogrožajo predvsem v toplih mesecih, ko niso več med zgolj med listjem in podrastjem. Ko se ozračje segreje na pet do osem stopinj Celzija, se male živalce počutijo varne, da zapustijo svoje prezimovališče, zaradi česar se prikradejo na plano ter lahko mimogrede pokvarijo naše brezskrbno pohajkovanje po čudoviti spomladansko obarvani naravi, ki je vsa v cvetju ter nas v toploti spomladanskih žarkov vabi v svoje naročje.
Bistveno je, da se nevarnosti, ki prežijo na nas, zavedamo. Klopi se pojavijo že v marcu, najbolj aktivni pa so v mesecu maju in juniju ter septembru in oktobru, ko so jim temperature zrake najbolj simpatične in ugodne.
Kot gostitelja si najraje najdejo posamezne, najlaže dostopne dele človeške kože, prav tako pa so zanje zanimivi gostitelji tudi človekovi najboljši prijatelji – psi. Na površino kože se prisesajo z zobci, ki se nahajajo na sprednjem delu njihovega telesca.
V naravo se odpravimo primerno oblečeni. Najbolje je, da izbiramo materiale, na katere se ti zajedavci ne uspejo zlahka pričvrstiti. Tako je v gozd primerneje oditi odet v oblačila, ki niso bombažna, temveč so gladka oz. zanje morebiti celo spolzka – priporoča se izbira vetrovk in drugih t.i. »šuškavih« materialov, kjer je verjetnost oprijemanja veliko manjša, kot pri bombažu. Po izbiri primernih oblačil se lahko pred klopi dodatno oborožimo tudi z ustreznimi razpršilci. Kljub morebitnim predhodnim varnostnim ukrepom, je bistveno da se po vsakem tveganem sprehodu ali izletu v naravi pregledamo v celoti, predhodno se temeljito stuširamo oz. okopamo, oblačila, ki smo jih nosili, pa odvržemo in jih damo v pranje. Če smo na izletu že kakšnega pretihotapili tudi domov, ni nujno, da se je že polastil naše kože, saj pred lahko vbodom dlje časa »išče« primerno mesto. Še posebej občutljivi so pregibi okoli kolen, predvsem na zadnji strani noge. Pika, ki ga ob vbodu v kožo klopi sprožijo, praviloma ne čutimo, saj pred samim vbodom sprostijo anestetik, ki občutek pika omili.
Pri pregledu smo pozorni na spremembe, ki se morebiti pojavijo na koži. Klopa je potrebno čim prej odstraniti, pri čemer pa moramo biti zelo previdni. Zajedavca ne vlečemo v levo ali desno, temveč pravokotno in naravnost, da v koži ne ostanejo sprednji deli klopa. V takem primeru preostanek, ki ostane v koži, ta praviloma izloči v nekaj dneh. Priporoča se odstranjevanje s pinceto ali z nohti, odsvetuje pa se odstranjevanje z oljem ali lakom za nohte. Pri slednjem lahko namreč pride do draženja, ki lahko privede tudi do prenosa borelije. Mesto pika razkužimo ter ga pozorno opazujemo, predvsem prihodnjih nekaj tednov. V primeru morebitnih sprememb na koži se nemudoma posvetujemo s svojim zdravnikom, ki bo preveril možnost morebitne okužbe.
Bolezenski znaki se lahko pokažejo po približno desetih dneh. Podobni so gripi. Sami po sebi lahko izginejo že v nekaj dneh. Pri približno tretjini okuženih pa se kmalu ponovijo v hujši obliki, kar kaže na okuženost živčevja. Ti znaki so lahko slabost, bruhanje, visoka vročina, glavobol, otrdel tilnik. Možne so tudi hujše motnje, prav tako motnje zavesti, govora, požiranja, ohromitve mišic. 1Tvegane so predvsem okužbe pri starejših bolnikih.
Konec bolezni pa nujno ne pomeni še tudi konca vseh težav. Po preboleli okužbi se kot možne posledice lahko pojavi prekomerno potenje, pogosti so lahko glavoboli, prav tako pa je možna tudi povečana razdražljivost, nevsakdanje niso tudi motnje koncentracije.
Najpomembnejša je preventiva, torej cepljenje. To se priporoča predvsem ljudem, ki so pogosto izpostavljeni. Cepljenje se praviloma izvede v jesenskih in zimskih mesecih, ponoviti pa ga je potrebno trikrat: prvič jeseni, drugič mesec dni pozneje nato čez šest do dvanajst mesecev. Nadalje se priporoča po eno cepljenje vsaka tri leta.
Pogost je klopni meningitis, pa tudi borelioza ni redka. Okužbo z boreliozo je možno prepoznati po rdečini, ki se po nekaj dneh ali tednih pojavi na mestu pika. Znaki so pretežno neznačilni in jih zdravnik kasneje težko prepozna. Nadalje se začne pomikati navzven. V osrednjem delu zbledi. Pojavi se kolobar. Ta se lahko poveča do premera 30-40 cm in več. Nato izgine brez zdravljenja. Možni so tudi spremljajoči znaki. Ti so podobni gripi. Če opazimo zgornje znake, moramo nemudoma k zdravniku, ki bo predpisal antibiotik za preprečitev poznih posledic borelijske okužbe. Kažejo se lahko v prizadetosti sklepov, živčevja, kože, mišic ali srca. Diagnoza se potrdi s pregledom krvi. Pozno zdravljenje zmanjša možnosti za popolno ozdravitev.
Bodite previdni, upoštevajte preventivne ukrepe ter se predvsem podrobno preglejte po prihodu iz narave, oblačila pa dajte v pranje. Naj vam drobceni zajedavci ne pokvarijo čudovitih spomladanskih izletov.
