Od 18. oktobra se je v večini slovenskih mest in krajev možno cepiti tako proti sezonski, kot tudi prti pandemski gripi. Cepljenje poteka v večini območnih zavodov za zdravstveno varstvo, ambulantah zdravstvenih domov in zasebnih zdravnikov, prav tako pa tudi v nekaterih domovih za starejše občane.
O gripi
Gripa je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Pri nas se tako kot na celotni severni polobli pojavlja predvsem v zimskih mesecih in ogroža vse prebivalstvo. Še posebno je lahko okužba z gripo neugodna za starejše ljudi in bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi. Zato je zelo pomembno, da se tako najbolj ogrožene skupine prebivalstva, kot tudi vsi ostali, pred njo zavarujemo.
Prenos virusa
Gripa se prenaša s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju, prepotujejo pa lahko razdaljo do največ enega metra, zato je za prenos virusa potreben tesnejši stik z obolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah lahko virus gripe preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo z rokami, lahko virus zanesemo na sluznice nosu, oči in ust.
Zaščita pred gripo
Za zaščito pred gripo je pomembno pogosto in pravilno umivanje rok z milom vsaj 20 sekund. Pogosto prezračevanje prostorov ter v času kroženja virusov gripe izogibanje zaprtih prostorov, kjer se nahaja veliko ljudi.
Za zaščito drugih ljudi je pomembno pravilno higiensko kihanje in kašljanje v zgornji del rokava ali tako, da pokrijemo nos in usta s papirnatim robčkom in ga nato odvržemo.
Učinki cepljenja
V Sloveniji naj bi zaradi gripe vsako leto zbolelo več kot 5 % prebivalstva. Cepljenje, ki naj bi predstavljalo najučinkovitejšo zaščito pred gripo, je pomembno, ker ščiti pred boleznijo in zapleti. Zato stroka priporoča cepljenje, ki je najučinkovitejši način preprečevanja gripe. Več ljudi kot se cepi, težje se gripa širi, navajajo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). S cepljenjem najbolj ogroženih skupin zmanjšamo tveganje za smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov. Po cepljenju se zaščita razvije po enem do dveh tednih.
V Sloveniji se proti sezonski gripi vsako leto v povprečju cepi okoli 160.000 ljudi, od tega je približno polovica starejših od 65 let. Kljub temu je v starostni skupini (starejših od 65 let) delež cepljenih le 25 odstotkov, kar je precej manj kot v številnih drugih državah Evropske unije, kjer ponekod dosegajo tudi 75-odstotno precepljenost.
Za koga je cepljenje še posebej priporočljivo
Cepljenje je priporočljivo za vse prebivalce, da pred boleznijo zavarujejo sebe in svoje bližnje, predvsem pa za:
– starejše od 65 let,
– bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic,
– diabetike,
– osebe z imunsko pomanjkljivostjo,
– bolnike z rakom,
– nosečnice v drugem in tretjem trimesečju ter
– otroke, stare od šest do 23 mesecev.
O cepivu
Letošnje sezonsko cepivo vključuje antigene virusov gripe A/H3N2, pandemskega A/H1N1 in influence B, ki bodo po predvidevanjih krožili v prihajajoči sezoni. Cepivo je varno, poudarjajo na IVZ in dodajajo da cepivo ne more povzročiti bolezni, saj ne vsebuje virusa gripe. Za odrasle osebe zadošča en odmerek cepiva. Otroci, mlajši od devetih let, praviloma potrebujejo dva odmerka v razmaku enega meseca.
Neželeni učinki
Neželeni učinki po cepljenju se pojavijo redko in običajno hitro minejo. Najpogosteje so na mestu vboda kot oteklina, bolečina ali rdečina. Zelo redko se pojavijo povišana temperatura, slabo počutje, slabost, glavobol, utrujenost.
Še o cepljenju
V nekaterih zdravstvenih domovih po Sloveniji s cepljenjem pričenjajo s tedenskim zamikom, torej šele s 25.10. Pred odhodom na cepljenje lahko konkretne informacije za vaše območje preverite s telefonskim klicem na vaš pristojni cepilni center.
Dodatne informacije
Za lažjo odločitev o cepljenju ter za boljšo osveščenost in informiranost splošne javnosti so letos na Inštitutu za varovanje zdravja pripravili zloženko, ki vsebuje vse ključne informacije o gripi, njenih značilnostih, zaščiti, cepljenju in zdravljenju. Zloženko lahko najdete na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja ali z neposrednim klikom tukaj.
Viri: www.ivz.si
