Stres je v današnjem vsakdanjem življenju pogost pojav, vse bolj prepogost, povsem normalna stvar. Žal pa lahko privede kratkoročno ali dolgoročno do zdravstvenih težav, kot so oslabljen imunski sistem, povišan krvni pritisk z povečanim tveganjem za srčni infarkt.
Stresne situacije povzročijo v našem organizmu zahtevne postopke. Živčni sistem krmili naše fiziološko obnašanje. Sprošča se adrenalin, kar pa vodi k dvigu krvnega sladkorja in maščobnih kislin iz pljuč, mišic in maščobnih tkiv. Zagnan krvni obtok se kaže v povišanem pulzu, krvnem pritisku in pospešenem dihanju. Telo aktivira celo ukrepe varčevanja energije s tem, ko zaustavlja delo prebavnega trakta. Sproščajo se rdeča krvna telesca, da se prilagodijo povečanemu dotoku kisika in odtoku ogljikovega dioksida.
Pravilno prehranjevanje pomaga
To je seveda enostavno predlagati. Saj stres povzroči povečano potrebo po hranilnih snoveh. S pravilnim prehranjevanjem se lahko uprete temu procesu, ojačate živčevje in se izognete napadom stresa:
• Najbolje boste povečano potrebo po energiji pokrili s kompleksnimi ogljikovimi hidrati kot so kruh, testenine, krompir. Kompleksni ogljikovi hidrati se v telesu razgradijo v več stopnjah in tako ne pride do nihanj krvnega sladkorja. Z uživanjem ogljikovih hidratov se v telesu sprošča hormon dobre volje, ki preganja stres.
• Telo, ki je podvrženo stresu kliče po vitaminih. Med najučinkovitejše antioksidante štejemo vitamina C in E, pa tudi beta karoten. Zato večkrat dnevno zaužijte sadje, zelenjavo in sveža zelišča. Rastlinska olja in oreščki vsebujejo veliko vitamina E. Zaradi vsebnosti maščob pa z njimi ne pretiravajte.
• Da bi razbremenili živčevje in pozitivno vplivali na naše sposobnosti potrebuje naše telo več vitamina B. Ta se nahaja v mleku, mlečnih izdelkih, mesu, jajcih in polnozrnatih izdelkih.
• Magnezij je udeležen pri sintezi stresnih hormonov in ga potrebujemo za stabilizacijo živčnega sistema in mišičevja.Vir magnezija so orehi, cela zrna žitaric, soja, ribe, mleko mlečni izdelki in zelenjava.
• Kalcij izpolnjuje podobne funkcije kot magnezij in ga dobimo z uživanjem mleka, mlečnih izdelkov, zelene zelenjave ali sezama.
• Kalij je odgovoren za stimuliranje mišic in živčevja. Največ ga je v mleku, jabolkih, kolerabi ali brokoliju.
Izogibajmo pa se priboljškom polnih sladkorja in maščob. Peciva, čokolade, keksi vsebujejo komaj kaj hranilnih snovi in pomagajo le kratkoročno.
S pisano paleto hrane bomo najlažje premagovali stres. Pogoste spremembe v jedilniku bodo prinesle pomembno oskrbo telesa z najvažnejšimi hranilnimi snovmi.
