Hoja je človekov najnaravnejši in najbolj preprost način gibanja in prav zato tudi najbolj prijetna vadba za izboljšanje telesnega in duševnega počutja. Toda če na hojo pogledamo z vidika športne kulture, se njena vrednost oplemeniti – postane lahko celo “čarobna formula” za izboljšanje gibalnih sposobnosti in aktivnega zdravja. Načrtna in redna vadba hoje namreč prinaša dobro počutje, odpravlja težave s prekomerno telesno težo in pripomore k učinkovitejšemu umskemu in telesnemu delu. Če hodimo v prijetnem naravnem okolju ali v dobri družbi, je učinek še večji. Lepo urejene poti, kot jih ponuja na novo urejen sistem pohodniških poti v okolici Term Šmarješke Toplice, že same po sebi vabijo, da naredimo prvi, največkrat najtežji korak …
Učinek hoje na organizem
Hoja (če traja vsaj pol ure ali več) je ena izmed najbolj primernih in učinkovitih oblik vadbe za vzdržljivost. Povečana obremenitev, če je redna in vztrajna, prilagaja (adaptira) organizem na nove, to je povečane zahteve. Delovanje srca postane bolj gospodarno, saj lahko ob manjši frekvenci pošlje po žilah večjo količino krvi. Ožilje ostaja prožno in se v mišičnem tkivu bolj razveja (kapilarizacija), kar izboljša možnosti prenosa kisika. Okrepijo se tudi dihalne mišice, kar pripomore k izboljšanju tehnike dihanja. Prsni koš ostane prožen tudi v drugi polovici življenja. Pri hoji deluje in sodeluje kar 54 večjih in manjših mišic. To so predvsem mišice spodnjih okončin in medeničnega obroča, medtem ko so manj aktivne mišice zgornjih okončin, ramenskega obroča in trupa. Predvsem mišice zgornjih okončin lahko dodatno obremenimo, če pri hoji uporabljamo palice. Z le-temi pa zlasti pri hoji navzdol razbremenimo pritisk na sklepe in hrbtenico.
Poleg povečanja mišične moči ne smemo spregledati ugodnega vpliva hoje na gibljivost sklepov spodnjih okončin, kjer se tudi upočasnijo procesi staranja sklepne hrustančevine. S tem pa posredno preprečujemo pojav artroze. Hoja sodi me najučinkovitejše metode vsakodnevnega spopadanja s stresom. »Hoja naredi modreca in poeta,« še pravijo modri ljudje. Med to najbolj naravno obliko gibanja se namreč najhitreje sprostimo, medtem ko zadihamo s polnimi pljuči in se predamo užitkom narave. To še posebej velja, če se podamo na pot po svežem zraku in prijetnih gozdnih poteh.
Oprema za hojo ne zahteva velikih stroškov. Osnovno vodilo pri njeni izbiri naj bo udobnost in učinkovitost. Tako oblačila kot obutev nas morajo ščititi pred mrazom, vlago in hkrati omogočiti zračenje. Pri obutvi bodimo pozorni predvsem na oblikovanost podplata, ki naj omogoča dobro oprijemanje podlage.
Vedeti moramo, da ni nepomembno, kje hodimo. Pri izbiri upoštevajmo kakovost tal, razgibanost (konfiguracijo) poti, gostoto prometa, kakovost in temperaturo zraka. Za dobre poti so značilni: prožna tla, delno po ravnem, delno po valovitem svetu, brez motornega prometa, svež zrak. Morebitne drevesne korenine nas ne smejo motiti, izkoristimo jih za krepitev gležnjev. Za hojo so najboljša pota v gozdovih in parkih, ponekod ob rekah, potokih in jezerih.
Hoja je lahko tudi prijetna oblika druženja. Če izbrani tempo le ni prehud, se vedno najde izhodiščna tema za prijazen razgovor. In če pogovor med bolj hitrim delom poti zastane, se ob počitku ob poti hitro spet razživi. Žlahtni družabnosti med različnimi oblikami hoje namenjamo v Šmarjeških Toplicah še posebno pozornost. Hodimo v malih skupinah, ki jih vodijo izkušeni vodniki. Med hojo na neposreden način posredujejo gostom svoje znanje in bogate izkušnje, skrbijo za prijetno razpoloženje v skupini in se obenem posvetijo vsakemu pohodniku posebej.
Nordijska hoja ponuja še veliko več
Pri nordijski hoji je najpomembnejši ritem gibanja rok in nog ter zasuk hrbtenice v osi. Koordinacija gibov mora biti usklajena. Pomemben je odriv od palice in hitrost hoje, ki jo moramo prilagoditi svojim sposobnostim. S hitrejšo in aktivnejšo hojo bo obremenitev srčno-žilnega sistema večja (pospešen srčni utrip, višji krvni tlak), večja bo obremenitev mišic nog in rok kot pri običajni hoji.
Učinki vadbe nordijske hoje
• Dvig srčne frekvence za 5–17 udarcev – pri enakomerni hoji je srčna frekvenca približno 130/min, medtem ko je pri nordijski hoji že 147/min, torej se zviša za 13 %.
• Poraba kalorij z uporabo palic se v primerjavi s klasično hojo poveča za 20 %.
• Pri nordijski hoji lahko za 46 % povečamo porabo kalorij (Cooper Institut Research, Research Quarterly for Exercise and Sports 2002 publication).
• Sprošča mišice vratu in ramenskega obroča.
• Poveča gibljivost hrbtenice in zgornjega dela trupa.
• Krepi mišice podlahtnice, prsne in hrbtne mišice.
• Varuje skočni in kolenski sklep.
• Z uporabo palic povečamo varnost na drsečem in nevarnem terenu.
Vabimo vas v Šmarješke Toplice, kjer lahko vse pozitivne učinke nordijske hoje preizkusite s strokovnim vodstvom!
Terme Šmarješke Toplice
Informacije in rezervacije:
T: 07/ 38 43 400
E: booking.smarjeske@terme-krka.si
