Pozno jeseni na policah v trgovinah najdemo tudi kaki, ki je zelo zdrav in tudi hranljiv sadež. Nekoč so ga imenovali tudi sadež bogov, kar je tudi dobesedni prevod besede. Predvsem so ga cenili v Aziji, saj so njegova domovina Japonska, Kitajska in Koreja. V ponudbi je kratek čas, in sicer v jeseni in pozimi. V Evropo je prišel šele konec 19. stoletja, danes pa je zasajen predvsem v Sredozemlju. Pri nas pa predvsem v Primorju.
Oranžno rdeči plodovi kakija visijo na drevesih, ko jesensko listje že odpade. Kaki uživamo, ko meso postane mehko in sladko, saj je pred tem zelo trpek oz. grenak. Sadeži dozorijo hitreje na sobni temperaturi, v kleti pa, če mednje naložimo jabolka. Jemo jih lahko kar z žličko, ali pa jih sušimo. Nekateri si jih popestrijo s smetano, jogutrom ali skuto. Lepo sodijo tudi k sirom in ribam.
Kaki vsebuje veliko vitamina A in C, betakarotena ter bakra in kalija. Pravijo mu tudi energijska bomba, saj vsebuje 20% sladkorja. Hitro nam da energijo, zato ga najbolj priporočajo otrokom in športnikom. Bogat je tudi z vitamini skupine B, vsebuje še veliko magnezija, železa, fluora in joda ter pektina, ki v človeškem telesu uravnava prebavo. En kaki vsebuje približno 100 kalorij. Kaki blagodejno vpliva na prebavo, menda pa tudi proti hemeroidom. Koristen je za ljudi, ki imajo težave z jetri.
Kaki krepi imunski sistem, izboljšuje delovanje prebavil, zbijal naj bi tudi povišano telesno temperaturo in previsok krvni tlak. Po ljudskem izročilu naj bi lajšal tudi kašelj, kolcanje in ustavljal krvavitve. Priporočajo ga otrokom, utrujenim, starejšim in imunsko načetim ljudem brez energije.
Pri nakupu bodite pozorni na zelene lističe na vrhu, ki ne smejo biti preveč suhi, saj bi to pomenilo, da je sadež prezrel.
