Nadvse zanimivo in marsikomu neznano dejstvo je, da zelje kar 90 odstotkov zelja predstavlja voda. A še bolj presenetljivo je, da izjemno veliko zdravju koristnih stvari ponuja tudi ostalih 10 odstotkov. In prav zato bi ga morali imeti na jedilniku vsaj enkrat tedensko.
Zelje na seznam živil, bogatih s pozitivnimi sestavinami, ki predvsem v mrzlih letnih časih poskrbijo za zdravje in dobro počutje, uvrščajo predvsem vitamini, bakterije mlečnih kislin in balastne snovi.
Kislo zelje je resnično zdravo
Nekoč je kislo zelje pomorščakom pomenilo pomemben vir vitamina C. V velikih sodih je predstavljalo obvezno potovalno potrebščino, saj so ga vzeli s seboj na dolga potovanja, kjer jih je obvarovalo pred skorbutom (pomanjkanje vitamina C).
Porcija kislega zelja namreč pokrije kar polovico dnevnih potreb po vitaminu C.
Kislo zelje pa ima še veliko pozitivnih lastnosti. Bakterije mlečnih kislin so naravni probiotik. Pomagajo pri obrambi pred bakterijami in virusi, ki povzročajo bolezni. V sodelovanju z balastnimi snovni pospešijo prebavo.
Če pogledamo še z vidika statistike, lahko ugotovimo, da Evropejci pojemo povprečno nekaj čez 5 kg zelja letno, medtem ko na primer letna poraba paradižnika na enega Evropejca predstavlja več kot 20 kg.
Najboljše je surovo zelje
Kdor želi zaužiti vse pomembne sestavine zelja, mora uživati predvsem surovo zelje, npr. okusno solato iz surovega zelja.
Sveže zelje moramo kar se da hitro naribati oz. narezati in v hladilniku skladiščitit največ le nekaj dni.
Nikakor pa ni priporočljivo zelja umivati – pri tem namreč izgubimo pomembne snovi.
Kuhano zelje
Kiselkast okus kuhanega zelja, ki ima izjemno malo kalorij, se prileže kot priloga k mesu, cmokom in krompirjevim jedem. Pri pripravi lahko uporabljamo začimbe kot so brinove jagoda, lovorjev list ali gorčična semena.
V kolikor nas zelje napenja, lahko uporabimo tudi kumino in koromač.
