Morda smo za kefir že slišali, morda ga že celo poznamo. V nadaljevanju preberite zbrane zanimivosti o kefirju, katerega besedni izvor naj bi prihajal iz turške besede, ki pomeni dobro počutje, tj. keif.
Kefir nastaja s pomočjo kefirjevih zrnc oz. t. i. kefirjevih gobic. Na prvi pogled precej podobne cvetačnim glavicam, so kefirjeve gobice sestavljene iz okrog trideset vrst bakterij ter petindvajset vrst kvasovk oz. glivic.
Ugodni vplivi na počutje
Številne raziskave potrjujejo pozitiven vpliv in ugodne učinke na počutje po uživanju kefirja, saj so znani številni ugodni vplivi na telo in počutje. Tako ima kefir pozitivne učinke na holesterol in na prebavni trak, znani so antimikrobni efekti, ugodni učinki za imunski sistem, prav tako pa ima antioksidativne lastnosti. Olajšan je tudi vnos kalcija pri starejših ljudeh, izboljša se lahko prebavljivosti beljakovin in maščob, zabeležene so tudi antitumorne substance in lastnosti.
Domača priprava
Proces pridobivanja domačega kefirja je precej enostaven.
Za začetek potrebujemo kefirjeve gobice ter primerno stekleno posodo, ki jo lahko tudi pokrijemo. Uporabimo lahko na primer steklen kozarec za vlaganje ali drugo priročno posodo.
Postopek nastajanja kefirja se prične prvim korakom, ko kefirjeve gobice prelijemo z mlekom. Kozarec oz. posodo s prelitimi kefirjevimi gobicami oz. mlekom je primerno postaviti na temperaturo, ki dosega okoli 22 stopinj Celzija.
Če želimo počasnejše delovanje bakterij lahko posodo postavimo v hladilnik, kjer se delovanje bakterij upočasni, zaradi tega pa tudi proces nastajanja kefirja poteka bolj počasneje.
Posoda, v kateri nastaja kefir, naj bo pokrita, a ne nepredušno. Če ga pridobivamo v posodi, ki je nepredušno zaprta, alkohol sproti ne izhlapeva v tako veliki meri, kot v primeru, kadar posoda ni nepredušno zaprta. Alkohola je sicer v mlečnem kefirju na splošno malo.
Kefir naj bi praviloma dozorel v 24 do 48 urah. Ko se nanj morda šele navajamo, je primerneje, da ga morda pijemo že po 12 urah delovanja kefirjevih gobic. V tem primeru imamo občutek, da kefir »manj pika«.
Intenzivnost nastalega kefirja je odvisna od časa, ki smo mu ga namenili ter od številčnosti kefirjevih gobic.
Pri večjem številu oz. večji količini bakterij je njihovo učinkovanje intenzivnejše ter tudi hitrejše.
Kadar je vsebnost bakterij višja je možnost, da pride do neenakomerne porazdelitve ter zgostitve gostejšega dela na vrhu, veliko večja.
Kadar se na dnu posode del mleka usede na dno kot prozorna tekočina, nastajajoči kefir dobro premešamo, da se zgoščeni kefir pomeša s preostalo tekočino.
Med samim postopkom nastajanja našega domačega kefirja je na splošno priporočljivo, da ga nekajkrat premešamo, tako da bodo bakterije v posodi lahko mleko obdelovale enakomerno.
Ko se odločimo odstraniti kefirjeve gobice z novonastalega kefirja, sveže pridobljen kefir najprej dobro premešamo, nato pa ga prelijemo na cedilo. Ker je kefir praviloma precej gost, je priporočljivo uporabiti večje mrežasto cedilo.
Tako smo ustvarili odličen in zdravilen kefir, kefirjeve gobice pa uporabimo znova za nov kefir.
V kolikor kefirja ne pijemo sproti, ga lahko shranimo v hladilniku, kjer ga lahko shranimo tudi nepokritega, kajti kefir, ki je neoporočen in užiten, je praviloma skoraj brez vonja. Kefir bi naj bil popolnoma užiten tudi, če je zorel več kot 24 ali 28 ur, torej več dni skupaj. V takem primeru je izrazito bolj kisel. Po nekaterih ugotovitvah tak kefir vsebuje celo več zdravilnih učinkovin.
Še nekaj priporočil
Kefirjevih gobic po precejanju naj ne bi spirali z vodo. Preprosto jih stresemo nazaj v posodo, ki smo jo predhodno oprali, nato pa jih prelijemo s svežim mlekom. Pretirano pranje v klorirani vodi lahko uniči bakterijsko kulturo in kvasovke.
Priporočljivo je, da se uporabi kovinskih predmetov pri postopku izdelave lastnega kefirja izogibamo, še posebej aluminija. Posoda naj bo steklena ali keramična. Žlica za mešanje, cedilo in posoda, kamor odcejamo, pa plastično.
Kefirjeva zrnca se vseskozi razmnožujejo ter neprestano rastejo. Če jih dobro precedimo in nato stresemo na čist pladenj, kjer jih z nožem drobno razrežemo (kar niti ni povsem enostavno, ker so presenetljivo elastična), se bodo množila še hitreje.
