Svečnica predstavlja krščanski praznik, posvečen Jezusovemu darovanja v templju, ki se praznuje štirideseti dan po božiču, tj. 2. februarja. Ime izvira iz stare navede blagoslavljanja sveč po cerkvah, saj je svečnica tisti dan v svetopisemski liturgiji, ko sta Marija in Jožef norojenegasina odnesla v tempelj z namenom zahvaliti se Bogu.
Blagoslov sveč, tako tistih, ki jih prinesejo vernici, kot tudi tistih za cerkveno bogoslužje je praviloma na svečnico pred samo mašo. Svečam, ki so blagoslovljene prav na svernici marsikje pripisujejeo veliko moč ter jih tako prižigajo ob pomembnejših dogodkih, tudi ob težkih tremutkih (tako ob umirajočih, neurjih in drugih vremenskih neprilikah).
Sicer pa je s svečnico povezanih tudi kar nekaj pomembnih rekov, ki bolj ali manj tudi držijo. V nadaljevanju preberimo le nekaj izbranih.
Če kaplja od sveče prej kot od strehe kane, huda zima še nori in kakih 27 dni ostane.
Če na svečnico sneži, se že vigred oglasi.
Če na svečnico sonce na jasnem vzhaja, lisica še v brlog zahaja.
Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena.
Bolje volka v hlevu imeti, kot se ob toplem soncu v svečnici greti.
Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.
Kakšna bo zgodba letos, lahko preverimo sami, potem ko bomo videli, kakpno bo v prihodnje vreme ter tako presodili, ali kateri od zgornjih rekov zares drži.
